To so slovenski podjetniki, ki so med prvimi skočili v posel prihodnosti

Zametki evropskega zelenega prehoda segajo v 90. leta prejšnjega stoletja, ko so se države Evropske unije (EU) s pristopom h kjotskemu protokolu zavezale k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Nov mejnik pa je prinesel leta 2019 sprejeti zeleni dogovor, ko so se evropske države dogovorile, da pospešijo razogljičenje prometa, ogrevanja, industrije in proizvodnje električne energije.

V zadnjih letih so države v zeleni prehod vlagale milijardne zneske, a hkrati je postal tarča ostrih kritik. Predvsem energetsko intenzivna podjetja opozarjajo, da ambiciozni podnebni cilji prinašajo visoke stroške, zahtevajo velike naložbe in slabšajo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Njihovi konkurenti na Kitajskem in v ZDA namreč nimajo tako strogih okoljskih zavez.

Evropska komisija, ki je obljubila, da bo v tem mandatu prednostno krepila konkurenčnost evropskega gospodarstva, se je zdaj lotila revizije sistema. Prejšnji teden je predstavila predlog reforme sistema trgovanja z emisijskimi kuponi, ki so osnovni instrument evropske podnebne politike, saj določajo ceno ogljika. Komisija želi zamejiti volatilnost cen kuponov ter industriji dati več časa za razogljičenje.

Ohranja pa zavezo k elektrifikaciji. V svežem predlogu akcijskega načrta za elektrifikacijo navaja, da želi delež elektrike v porabi energije z današnjih 23 odstotkov do leta 2040 podvojiti na 46 odstotkov. Cilj je, da Evropa postane prva ‘električno napajana’ celina na svetu, pravijo v Bruslju, saj bi s tem Evropejci po eni strani zmanjšali emisije, po drugi pa prihranili več sto milijard evrov, ki bi jih sicer dali za uvoz fosilnih goriv.

Preobrazba energetike, prometa in industrije ustvarja tudi nove poslovne priložnosti. Tudi nekatera slovenska podjetja rastejo z rešitvami za razogljičenje.

Po dobi sončnih elektrarn doba baterij

Podjetje NGEN iz Žirovnice na Gorenjskem prek velikih hranilnikov opravlja sistemske storitve uravnavanja frekvence za operaterje omrežja pri nas in po Evropi. Trži pa tudi sistem za upravljanje električne energije v podjetjih in gospodinjstvih, katerega cilj je, da z upravljanjem proizvodnje in porabe omogoči nižjo ceno elektrike.

Hranilnik električne energije uporabniku, ki ima sončno elektrarno, uravnava proizvodnjo in porabo tako, da shrani viške energije v času močne proizvodnje iz sonca za čas, ko je poraba večja od proizvodnje. Zato to tehnologijo mnogi vidijo kot naslednjo veliko stvar zelenega prehoda.

“Menim, da bodo baterijski hranilniki v prihodnjih desetih letih to, kar so bili solarni paneli zadnjih deset let,” je lani na energetski konferenci Časnika Finance dejal Boštjan Bandelj, ki je tretjinski lastnik NGEN.

Poleg njega sta lastnika podjetja še Roman Bernard in Damian Merlak. Od leta 2019 do lani je podjetje prihodke povečalo z okoli sto tisoč evrov na 115,8 milijona evrov. Letos jih načrtuje 151,6 milijona evrov, pod črto pa 25,8 milijona evrov čistega dobička.

Zeleni prehod ni več vprašanje, pravi soustanovitelj in direktor NGEN Roman Bernard. “Evropa je z zelenim dogovorom poslala jasen signal. Zdaj pa mislim, da je preobrazba tako daleč, da potreb po subvencijah za zelene tehnologije ni več, saj se rešitve izplačajo tudi brez,” meni.

Poudarja, da je prav obsežna sončna flota preprečila dvig cen elektrike v Evropi po začetku vojne v Iranu, ki je podražila nafto in plin. “Velike količine sončne in vetrne energije poleti tiščijo ceno elektriko navzdol, Vprašanje pa je, kaj bo pozimi. Če bo vojna trajala, se bo to gotovo odrazilo tudi v višji ceni elektrike,” pravi.

Podjetje je že prisotno na slovenskem, hrvaškem, avstrijskem trgu, zdaj se širi v kopico drugih evropskih držav, tudi na velika trga Nemčije in Poljske. Bernardova vizija je, da bi postal vodilni ponudnik rešitev za digitalizacijo in trajnostno upravljanje energetskih virov v Evropi.

Majhno slovensko podjetje, ki pokriva odstotek globalnega trga

Podjetje Belektron v lasti Boštjana Bandlja trguje z dovolilnicami za izpuste ogljikovega dioksida. Deseterica zaposlenih je zgradila trgovca, ki pokriva več kot odstotek globalnega trga emisijskih kuponov. Prihodki iz pogodb s kupci so lani znašali 975 milijonov evrov, medtem ko je bil globalni trg emisijskih kuponov ocenjen na okoli 94 milijard evrov.

“Belektron sem ustanovil leta 2008 z osnovno dejavnostjo upravljanja premoženja. Leto pozneje smo začeli trgovati s kuponi, ker sem videl, da se v Sloveniji nihče s to shemo ni ukvarjal. Večina zavezancev ni vedela, da so zavezanci in da imajo kupone na svojih računih,” je Bandelj pred leti v pogovoru za Forbes Slovenija opisoval svoje začetke.

Podjetje je rekordne prihodke ustvarjalo v letih 2022 in 2023, v času energetske krize po začetku vojne v Ukrajini, ki je spodbudila rast cen kuponov. V obeh letih so prihodki Belektrona presegli tri milijarde evrov. V 2024 so nato usahnili na dobre 1,7 milijarde evrov, lani pa na slabo milijardo evrov. Izid iz poslovanja se je medtem s 7,2 milijona v 2024 lani zvišal na okoli 19 milijonov evrov.

“Poslovanje Belektrona v zadnjih letih ocenjujemo kot uspešno. Družba deluje v zelo konkurenčnem okolju, v katerem ostajamo dobro pozicionirani,” pravi Bandelj, ki podjetje vodi skupaj z Jernejem Kozlevčarjem. Pri tem opozarja, da velika večina Belektronovih prihodkov in ustvarjene dodane vrednosti izhaja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti. Vrednost teh transakcij pa ni prikazana med prihodki, zato ti po njegovih besedah ne prikazujejo ustrezno trendov in obsega poslovanja podjetja. Kako poslujejo letos, Bandelj zaradi internih pravil komuniciranja ni želel razkriti.

Podjetje je zagotovo med slovenskimi rekorderji po dodani vrednosti; ta je lani presegla dva milijona evrov na zaposlenega, medtem ko je slovensko povprečje 67 tisoč evrov.

Evropska komisija je sicer, kot že uvodoma omenjeno, predstavila predlog reforme trga z emisijskimi kuponi, ki so pogosto tarča očitkov, da dražijo poslovanje podjetij v EU.

Bruselj želi vzpostaviti bolj postopno pot razogljičenja in hkrati zmanjšati pritisk na konkurenčnost evropske industrije, pravi Bandelj. “Če bodo predlagane rešitve sprejete v tej obliki, lahko pričakujemo določen pritisk na znižanje cen emisijskih kuponov, vendar pa so predlagane spremembe usmerjene predvsem v obdobje po letu 2030,” meni, a poudarja, da je za zdaj to predlog, ki se lahko še spremeni.

Če bi bila reforma v predlagani obliki sprejeta, bi vplivala tudi na poslovanje Belektrona, saj ima cena vpliv na poslovni izid družbe. Kot pravi Bandelj, pa družba v zadnjih letih več kot polovico dobička ustvari s trgovanjem z emisijskimi kuponi zunaj EU oziroma z drugimi finančnimi instrumenti. “Zato bi morebitne spremembe v sistemu EU ETS vplivale le na del našega poslovanja,” je povedal za Forbes Slovenija.

Pri sosedih je evropsko poreklo prednost

Bisol Group je eden večjih evropskih proizvajalcev sončnih panelov, upravlja lastne sončne elektrarne, v zadnjih letih pa je postal tudi dobavitelj električne energije gospodinjstvom in podjetjem.

Podjetje je prvi val rasti doživelo po letu 2010, ko je trg sončnih elektrarn v Evropi doživljal razcvet; v tistem času je bila večina globalne flote sončnih elektrarn postavljena na stari celini. Leta 2011 je imelo podjetje že 55 milijonov prihodkov. Bisolovi prihodki so bili nato nekaj let nižji, z izjemo leta 2016, ko je prodaja zaradi enkratnega posla v Belorusiji poskočila na 75 milijonov evrov.

Po letu 2019 je prodaja spet dobila zagon, največjega v času energetske krize leta 2022, ko je imel Bisol rekordnih 97,2 milijona evrov prihodkov in 14,9 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT). V letu 2024 so prihodki znašali 70 milijonov evrov, pod črto pa jim je ostalo 11,5 milijona evrov čistega dobička. Podatkov o lanskem poslovanju podjetje še ni objavilo, na naša vprašanja pa v preteklih dneh niso odgovorili.

Proizvodnja panelov je zadnja leta v domeni kitajskih podjetij. Več kot 90 odstotkov svetovnih proizvodnih zmogljivosti za sončne fotovoltaične celice je na Kitajskem, ki dobavi tudi večino panelov v Evropski uniji. Ta ima le en odstotek proizvodnih zmogljivosti, ZDA pa dva odstotka, kažejo podatki mednarodne agencije za energijo (IEA).

Bisol, ki je na trgu že več kot dve desetletji, se pozicionira kot premijski proizvajalec panelov. Njihovi glavni trgi so Italija, države Beneluksa, Francija in Avstrija. V nekaterih državah, denimo sosednji Italiji, imajo prednost, ker so subvencije za evropske proizvajalce višje. Tudi v Avstriji so Bisol lani, kot so poročale Finance, uvrstili na tako imenovani beli seznam (white-list) evropskih proizvajalcev, s čimer so projekti, ki uporabljajo njihove module, upravičeni do višjih subvencij.

Kronoterm: Dinamiko prodaje določa cena elektrike

Elektrifikacija ogrevanja je eden ključnih elementov zelenega prehoda. Naš največji proizvajalec toplotnih črpalk je Kronoterm z Gomilskega. Podjetje, ki je na trgu že tri desetletja, je po letu 2019 močno povečevalo prihodke – s takratnih 10,5 milijona evrov so v letu 2023 poskočili na 34 milijonov evrov, lani pa so jih imeli 28,3 milijona evrov. Lansko poslovanje ocenjujejo kot zahtevno, letos pa – tudi v luči geopolitičnega dogajanja – pričakujejo okrevanje trga.

Podjetje, ki ga vodi Bogdan Kronovšek, letno izdela med sedem in devet tisoč toplotnih črpalk, od tega četrtino pod drugimi blagovnimi znamkami. Kot svojo prednost pogosto poudarijo možnost upravljanja na daljavo, kar izboljša poprodajno storitev. Njihov najuspešnejši model je črpalka adapt, ki jo je nemški zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza (BAFA), ki deluje v okviru gospodarskega ministrstva, pred leti ocenil za najbolj učinkovito. Seznam urada je pomembna referenca za projektante, je takrat dejal Kronovšek.

Kot pravijo v Kronotermu, ima regulatorni okvir, ki ga poleg posamezne države pomembno kroji Evropska komisija, pomemben vpliv na dinamiko povpraševanja po toplotnih črpalkah. “Povpraševanje se najhitreje krepi na trgih, kjer regulatorni okvir in postopno opuščanje fosilnih goriv dajeta jasen signal za prehod na trajnostni način ogrevanja in hlajenja stavb. V Sloveniji so zvišane subvencije tako močno pospešile odločanje gospodinjstev za prehod na toplotno črpalko. Umirjanje pa opažamo tam, kjer so se spodbude znižale ali kjer je padec cen plina začasno upočasnil odločitve gospodinjstev,” pravijo.

V Kronotermu menijo, da bodo za pospešitev elektrifikacije, ki jo napoveduje Bruselj, ključne predvidljive politike, razmerje cen energentov v prid elektriki ter ustrezno omrežje. Brez tega bo ostala obljuba na papirju, pravijo.

Če se pogoji pogosto spreminjajo, kupci težko načrtujejo in odlagajo naložbe, pomemben dejavnik za kupce pa je tudi razmerje med ceno elektrike in plina, pravijo. Ko je plin začasno poceni, namreč odložijo okoljsko in dolgoročno finančno smiselno odločitev o nakupu toplotne črpalke. “Gre za nihanja, ki so vezana na politiko spodbud, cene energentov in dinamiko gradnje, ne na dolgoročni trend – ta ostaja pozitiven,” sklenejo.

Čeprav so toplotne črpalke tudi pri nas že močno usidrane in verjetno najpogostejši tip ogrevanja za novogradnje, pa v Kronotermu še vedno opažajo, da marsikdo tehnologije ne pozna dobro. Med najbolj trdovratnimi pomisleki je po njihovih navedbah ta, da toplotna črpalka ne zmore ogrevanja na obstoječe radiatorje, kar ne drži. “Naše naprave dosegajo temperaturo dvižnega voda do 75 stopinj Celzija in zanesljivo delujejo tudi pri zunanjih temperaturah do -20 stopinj, kar pomeni, da so primerne tudi za prenove in starejše objekte, ne le za novogradnje. Prav to področje je zato ena naših največjih priložnosti,” pravijo. Pravijo, da je podcenjena ovira tudi strah pred hrupom, ki pa prav tako pri sodobnih modelih ni več problem.

Hidrii elektromobilnost prinese dve petini prodaje

Idrijska Hidria je v letu 2025 ustvarila 352 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je približno sedem odstotkov manj kot v 2024 (379 milijonov evrov). Za letos pa so si postavili cilj 359 milijonov evrov prihodkov od prodaje.

Divizija za elektromobilnost, ki je bila do nedavnega organizirana v okviru poslovne enote Hidria Lamtec, je od junija oddeljena v istoimensko ločeno podjetje. To se bo, kot pravi glavni direktor Hidrie Bojan Gantar, ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo izdelkov iz elektro pločevin ter proizvodnjo statorskih in rotorskih paketov za elektromotorje. “Organizacijsko strukturo prilagajamo skladno s strategijo skupine Hidria za krepitev naše globalne prisotnosti, kot odziv na naraščajoče povpraševanje na področju elektro pločevin. Tako bomo bolje podprli prihodnjo rast in razvoj globalnih partnerstev, hkrati pa uspešno krepili razvoj in proizvodnjo inovativnih rešitev Hidrie Lamtec v Sloveniji,” pravi.

Podjetje ima proizvodnjo v Sloveniji (tu ima visokotehnološki center e-mobilnosti v Spodnji Idriji), Nemčiji in na Madžarskem. Proizvaja rotorje in statorje za pogonske enote električnih in hibridnih vozil znamk BMW, Jaguar, Land Rover, Chrysler, Fiat, Mercedes. Njihove lamele so v elektromotorjih treh od desetih proizvedenih električnih ali hibridnih vozil, Hidria navaja na spletni strani. Poleg tega izdelujejo še dele za industrijske motorje, črpalke in ventilatorje za gretje, sisteme hlajenja in klimatizacije (HVAC), električna kolesa …

Divizija elektromobilnosti naj bi letos pomenila 42 odstotkov celotne prodaje idrijske skupine (torej okoli 150 milijonov evrov, če bodo prihodki skladni z načrti).

Iz Hidrie, ki je od sredine leta 2024 v popolni lasti španske skupine Gonvarri, sicer letos poročajo o zahtevnih razmerah na trgu. “V letošnjem letu zaznavamo nekoliko nižja naročila kot lani, kar od nas zahteva visoko prilagodljivost in dodatno optimizacijo poslovanja,” je pred tedni za Forbes Slovenija dejal Gantar in dodal, da zato prodajne priložnosti iščejo tudi zunaj Evrope. A obenem je skupina zaradi rasti naročil za prihodnja leta pred kratkim napovedala širitev proizvodnje na Jesenicah, kjer izdeluje lamele za električna in elektrificirana vozila.

Hidria verjame, da je elektromobilnost dolgoročen razvojni trend, pravi Gantar. Strategija skupine predvideva, da bodo prihodki družbe Hidria Lamtec v povprečju rasli za približno 7 odstotkov letno in tako leta 2030 presegli 200 milijonov evrov.

Rešitev, ki zmanjšuje emisije tovornega prometa

V podjetju Iskra Mehanizmi so lani po besedah glavnega izvršnega direktorja Marjana Pogačnika prihodke povečali s 105 na 110 milijonov evrov, letos pa ciljajo na več kot 120 milijonov evrov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je bil lani deset milijonov evrov, letos pa naj bi dosegli 12 milijonov evrov.

Podjetje, ki se je leta 2021 iz Lipnice pri Kropi preselilo na lokacijo blizu brniškega letališča in v Sloveniji zaposluje prek 500 ljudi, največjo rast v prihodnjih letih pričakuje v segmentu proizvodnje oljnih separatorjev za tovornjake, ki omogočajo zmanjševanje emisij in doseganje evropskih okoljskih standardov, kot sta euro 6 in euro 7.

Gre za segment, ki je zanimiv tako zaradi zaostrovanja okoljskih zahtev za tovornjakarje kot tudi z marketinškega vidika. “Z vidika programske opreme in elektronike smo razvili bistveno pametnejšo rešitev od obstoječih sistemov. Ključno je bilo, da elektronika deluje v celotnem temperaturnem razponu, saj mora delovati uporabniku na Grenlandiji ali nekje v Afriki. Ko smo to rešili, so naročila začela hitro rasti,” je nedavno za Forbes Slovenija dejal Pogačnik.

Končni kupci za to rešitev so Daimler, Scania, DAF, Volvo, John Deere in drugi. Projekcije pa kažejo, da bi lahko z naročili za ta izdelek v naslednjih dveh ali treh letih bistveno povečali prihodke v avtomobilskem segmentu, napoveduje Pogačnik.

Druga priložnost za izdelovalca polnilnic

Proizvajalec električnih polnilnic Etrel je v zadnjih letih na lastni koži občutil negotovost prehoda v električno mobilnost. Ko je švicarski Landis+Gyr lanskega februarja – takrat pod imenom Landis+Gyr EV Solutions – nepričakovano napovedal likvidacijo podjetja, je bila odločitev za zaposlene presenečenje. Mesec dni pozneje je Etrel prevzela KD Group, ki je likvidacijski postopek ustavila in podjetju dala drugo priložnost.

V letnem poročilu, ki zajema obdobje od aprila do konca leta 2025, so čisti prihodki od prodaje znašali 7,74 milijona evrov. V poslovnem letu prej, ki je za podjetje veljalo od 1. aprila 2024 do 31. marca 2025, so znašali 14,7 milijona evrov.

Kot je nedavno za Forbes Slovenija pojasnil direktor podjetja Lovrenc Švegl, je razlog za razkorak v tem, da podatki zajemajo le devet mesecev lanskega leta, saj so v Etrelu poslovno leto znova uskladili s koledarskim. Poleg tega so zaradi likvidacije potrebovali nekaj časa, da so znova vzpostavili stik z dobavitelji, obnovili pogovore s strankami in pridobili nova naročila. Tretji razlog pa je, da so od oddelili razvoj zaledne programske opreme za upravljanje polnilnic in jo julija lani prenesli na novo podjetje Ocean EV Charging. Podjetje je lani ustvarilo 752 tisoč evrov prihodkov, kažejo podatki poslovne baze Gvin, in okoli 120 tisoč evrov izgube.

V prvem četrtletju letos je Etrel ustvaril okoli 2,5 milijona prodajnih prihodkov. Do konca leta naj bi podjetje imelo sto zaposlenih, še 45 jih ima Ocean EV Charging.