Trgovci uničujejo še nerabljena oblačila, v EU je to od danes prepovedano

Evropska okoljska agencija (EEA) ocenjuje, da od štiri do devet odstotkov oblačil v EU v smeteh konča, še preden so prodana in uporabljena. Od danes je v Evropski uniji (EU) to za velika podjetja (gre za podjetja z več kot 249 zaposlenimi) prepovedano. Leta 2030 se bo prepoved razširila tudi na mala in srednje velika podjetja.

Pri tem se nepoznavalcu postavi vprašanje, zakaj podjetja to sploh počnejo.

Eden od razlogov je po navedbah okoljske agencije EEA poslovni model hitre mode, ki trgovcu otežuje natančno oceno potrebnih količin oblačil, obutve, modnih dodatkov. Velikani hitre mode namreč nudijo širok spekter stilov, barv, velikosti ter hitro menjavajo kolekcije. Za kupca je to seveda dobro, saj ima večjo izbiro, trgovec pa na drugi strani težje pravilno oceni, koliko kosov posameznega izdelka lahko proda. Presežne količine pogosto romajo v uničenje.

Sporna praksa pa ni omejena le na ta segment modne industrije. Ameriški portal TheStreet je pred dnevi poročal o kazenskem postopku v Hongkongu, v katerem sta bila nekdanja zaposlena v skladišču modne hiše Chanel obtožena kraje več sto luksuznih izdelkov, ki so bili namenjeni za uničenje.

Po navedbah iz sodnega postopka naj bi bilo med izdelki, ki so jih v podjetju nameravali uničiti, več kot 600 torbic, denarnice, nakit in čevlji. Kot piše portal, želi podjetje ohraniti ekskluzivnost svojih izdelkov. Zaradi bojazni, da bi prodaja z velikimi popusti lahko oslabila moč luksuzne blagovne znamke, neprodane zaloge raje uniči.

Prepoved in poročanje

V EU torej velika podjetja od danes dalje neuporabljenih oblačil ne smejo več zavreči.

Cilj prepovedi, ki je del leta 2023 sprejete evropske uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov (angleško Ecodesign for Sustainable Products Regulation), je po navedbah Evropske komisije preprečiti nepotrebno trošenje materialov, surovin in energije ter spodbuditi bolj trajnosten način poslovanja modne industrije.

Bruselj želi, da bi bili izdelki trajnejši, lažje popravljivi, primernejši za recikliranje in izdelani z učinkovitejšo uporabo virov. Podjetja želi zato spodbuditi, da bolje upravljajo zaloge in upravljajo vračila oblačil ter raziščejo alternative, kot so nadaljnja prodaja, obnova, donacije ali ponovna uporaba.

Uničenje neprodanih oblačil je mogoče le v določenih primerih, “na primer zaradi varnostnih razlogov ali v primeru poškodbe izdelka”.

Podjetja bodo morala od februarja 2027 dalje tudi poročati o količinah neprodanega blaga, ki ga zavržejo.

“Vsega ni mogoče kar tako prodati”

Po mnenju Stefana Gentha, glavnega izvršnega direktorja nemške trgovinske zbornice (HDE), je nova ureditev lahko smiselna z vidika potrošnika in skrbi za okolje. Med drugim pričakuje povečano ponudbo znižanega blaga.

Za trgovce pa je nova ureditev lahko izziv. “Vsega neprodanega blaga ni mogoče kar tako ponovno prodati ali podariti,” je Genth dejal za nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Razlog za uničenje so lahko poškodovana embalaža, visoki logistični stroški, pomanjkanje povpraševanja ali nizka vrednost blaga. Trgovcem bi lahko zdaj nastali dodatni stroški za skladiščenje, sortiranje, pripravo in nadaljnje trženje, meni Gentt, ki svari tudi pred dodatno birokracijo.

Po mnenju okoljske organizacije WWF pa je prepoved uničevanja pomemben prvi korak. Vendar je zakon vedno le tako dober, kot je njegovo izvrševanje, je za FAZ dejala Silke Düwel-Rieth iz omenjene organizacije: “Učinkovit bo, če bodo pristojni organi dosledno nadzorovali in zahtevali upoštevanje predpisov.”