Ekonomist pojasnjuje, kaj bi nas moralo skrbeti pri demografskem skladu

Nacionalni demografski sklad, kot je predviden z novim predlogom zakona, pomeni tveganje za politizacijo upravljanja državnih naložb, meni ekonomist Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. Kot je dejal za STA, imamo v Sloveniji s korporativnim upravljanjem družb z državnim lastništvom že dolgo težave.

Vzpostavitev nacionalnega demografskega sklada pomeni tako pomemben in dolgoročen poseg, da bi morali pred tem vedeti veliko več o strokovnih okvirih oziroma kaj se pravzaprav spreminja. “Tako pa imamo v tej naglici ne glede na število tiskovnih konferenc in nastopanj finančnega ministra po tednu ali dveh še vedno zelo malo informacij, kakšne so dejansko vsebinske spremembe, ki naj bi jih ta novi zakon prinesel,” je dejal.

Prav tako po njegovih besedah niso jasni natančni izračuni predvidenega povečanja sredstev oziroma donosov. “Kar se tiče prihodkov, pravzaprav izvemo zelo malo. Kar se tiče izdatkov, pa vemo, da bodo kvečjemu še večji. Celotna ekonomska slika novega demografskega sklada tako ostaja precejšnja zagonetka,” je povedal.

Centralizacija institucij, predvidenih za združitev pod okriljem demografskega sklada, po njegovem mnenju sama po sebi ne bi bila sporna. “Sporno pa je lahko seveda to, da nesporno prihaja do koncentracije upravljavske moči,” je poudaril.

S korporativnim upravljanjem družb, ki imajo v celoti ali delno državno lastništvo, pa imamo po njegovih besedah že dolgo težave. “Celotna zgodovina Slovenskega državnega holdinga je pravzaprav zgodovina politizacij in menjav nadzornih svetov in uprav,” je dejal za STA.

“Nimamo nikakršnih varoval”

Večja koncentracija oziroma centralizacija korporativne moči v enem samem subjektu pomeni tudi nevarnost večje stopnje politizacije, je opozoril. “Imeli bomo eno institucijo, ki bo obvladovala še več sredstev, kot jih trenutno Slovenski državni holding,” je povedal.

Prepričan je, da bi moralo finančno ministrstvo javnosti jasneje predstaviti strateške usmeritve načrtovanega demografskega sklada. “Če nekdo javno razpravo začenja v začetku poletnih počitnic, je povsem jasno, da javne razprave pravzaprav ne bo,” je izpostavil.

Na določeno stopnjo politizacije tako po njegovem mnenju kaže že sam postopek sprejemanja zakona o Nacionalnem demografskem skladu. “Nimamo nikakršnih varoval. Kvečjemu bi lahko rekli, da gre za ponavljanje starih napak oziroma nezgod,” je navedel za STA.

Kovač: To ne more biti rešitev za pokojninski sistem

Tudi če bi nacionalni demografski sklad deloval tako, kot bi moral, po Kovačevem mnenju ne more biti sistemska rešitev za težave na pokojninskem področju. “Pokojninska problematika ima povsem druge dimenzije in je odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri uspemo reformirati sam pokojninski sistem,” je dejal.

Sredstev na tem področju bo namreč v vsakem primeru zmanjkovalo, zato po njegovih besedah potrebujemo novo strategijo in politiko na tem področju, ne le “nove koncentracije in možne manipulacije”.

Po Kovačevem mnenju bo vodenje Nacionalnega demografskega sklada prevzel nekdo od slovenskih menedžerjev s “kritjem v ozadju”, ki bo pripravljen “ob političnih usmeritvah, ki jih bo prejemal, opravljati operativni posel”. Kot je poudaril, je podobno delovalo tudi dosedanje upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Vrednost sklada ocenjena na 17 milijard evrov

V družbo Nacionalni demografski sklad naj bi se po predlogu zakona, ki je bil do ponedeljka v medresorski obravnavi, preoblikoval SDH. V skladu bi bilo skoncentrirano lastništvo in upravljanje praktično vseh državnih naložb. Uvodna vrednost sklada je ocenjena na skoraj 17 milijard evrov.

Kot je danes poudaril minister za finance Andrej Šircelj, je cilj demografskega sklada z boljšim upravljanjem državnih naložb zagotoviti varnejši in stabilnejši pokojninski sistem. Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da bo upravljanje sklada profesionalno in neodvisno.