Šef Elesa: Nemudoma se moramo dogovoriti o dvigu tarif omrežnine

V zadnjem letu se tako v splošni kot strokovni javnosti vse pogosteje pojavljajo ocene, da so se z omrežninsko reformo bistveno povečali omrežninski prihodki družbe Eles, sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja, in petih elektrodistribucijskih podjetij. “Takšne ocene ne temeljijo na realnih podatkih in so povsem napačne,” so navedbe zavrnili v Elesu.

Leto 2025 je bilo prvo leto, ko smo državljani vseh dvanajst mesecev plačevali omrežnino po novi metodologiji, ki je v veljavo stopila oktobra 2024. Družba Eles je za leto 2025 že objavila rezultate poslovanja, ki kažejo, da je lani ustvarila 595,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je primerljivo z višino iz leta 2024 (odstotek več). Čisti dobiček se je medtem zmanjšal za 69 odstotkov na 2,9 milijona evrov. V primerjavi z letom 2023, ko je za celotno leto veljal stari sistem omrežnin, so Elesovi čisti prihodki od prodaje lani zrasli za dva odstotka, čisti dobiček pa je upadel za skoraj 71 odstotkov.

Eles svoje prihodke pridobiva iz dveh glavnih virov, omrežnine in dražbe za trženje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Prihodki iz slednjih so bili lani rekordni (222 milijonov evrov), zato je Eles zmogel pokriti primanjkljaj iz naslova omrežnin, vendar pa se ta zmožnost počasi izteka, opozarjajo v družbi.

“Alarmantno stanje omrežninskih prihodkov”

V Elesu so danes objavili izsledke analiz in revizij omrežninske reforme, ki jih je v zadnjih mesecih opravil direktor družbe Aleksander Mervar. Ti prikazujejo, da so se omrežninski prihodki Elesa in petih elektrodistribucijskih podjetij znižali. Stanje omrežninskih prihodkov so v družbi označili za alarmantno.

Izsledki analiz in revizij omrežninske reforme so po njihovem mnenju zaskrbljujoči. “Že sama omrežninska reforma je imela občuten negativen vpliv na prihodke družbe Eles ter prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom, ki ga je državni zbor sprejel februarja lani. Nato pa se je v zadnjih mesecih leta s spremembami akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce, tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo. Elektrodistribucijska podjetja in Eles so zato v letu 2025 prejeli bistveno nižje omrežninske prihodke kot v letih 2023 in 2024,” so pojasnili v Elesu.

Elesu in distributerjem lani 326 milijonov evrov iz omrežnin

Iz naslova omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci električne energije v Sloveniji, se je Elesu in petim elektrodistribucijskim podjetjem lani nateklo skupno 326 milijonov evrov prihodkov. To je 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je v svoji odločbi predvidena Agencija za energijo, navajajo v Elesu.

Za primerjavo, v letu 2023, ko smo državljani celo leto plačevali omrežnino po stari metodologiji, so omenjene družbe realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov. Če vlada februarja lani ne bi sprejela interventnega zakona za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine, bi prejele 367 milijonov evrov omrežninskih prihodkov.

Omrežninski prihodki Elesa so bili lani najnižji v celotnem pokoronskem obdobju in so bili v primerjavi z letom 2023, ko so državljani zadnjič vse leto plačevali omrežnino po stari metodologiji, nižji za 12 odstotkov, so sporočili iz sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja.

Kaj so vzroki

Razlogov za upad omrežninskih prihodkov je več in presegajo zgolj omrežninsko reformo, so pojasnili v Elesu. Med njimi so nižji prihodki od priključnih moči in porabljene električne energije. Poraba električne energije v Sloveniji je bila lani bistveno nižja od napovedi, kar se je odrazilo pri prihodkih od omrežnine, saj se je omrežnina razporejala na manjše število zavezancev.

Poleg že omenjenega interventnega zakona, ki je posegel v tarifne postavke elektrooperaterjev in izenačil tarifi za prvi in drugi blok, je prihodke iz omrežnin še dodatno znižal spremenjen akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, s katerim je Agencija za energijo določila tako imenovano prehodno obdobje višine tarif za časovni blok 1 ter postopno uvedbo ciljnih končnih cen višje sezone.

Vzroki za manjše prihodke ponekod segajo tudi še v čas energetske krize iz let 2022 in 2023. Za blaženje draginje je bilo sprejetih več ukrepov, s katerimi so omejili omrežninske dajatve in prispevke, pa tudi cene električne energije za gospodinjske odjemalce. Energetski zakon (EZ-2) iz leta 2024 je družbi Eles še naložil, da z morebitnimi omrežninskimi presežki in naknadnimi vplačili v kapital krije morebitne omrežninske manke tudi za elektrodistribucijska podjetja.

V Elesu tako ugotavljajo, da omrežninska reforma “v nasprotju s pričakovanji ni prinesla izboljšanja stanja, temveč ga je bistveno poslabšala”. Ob tem pa poudarjajo, da namen teh analiz ni kritika Agencije za energijo, ampak da želijo z njimi prispevati k verodostojnemu obveščanju. Direktor družbe je bil ves čas eden redkih zagovornikov omrežninske reforme in to ostaja tudi danes. “Mervar ostaja na stališču, da je bila reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen,” sporočajo.

Pozvali k zvišanju tarif

S prihodki iz omrežnine, ki jo plačujemo slovenski odjemalci, naj bi se financiralo delovanje, naložbe in vzdrževanje slovenskega (distribucijskega in prenosnega) elektroenergetskega omrežja. Vendar ti prihodki že leta ne zadostujejo za vse potrebe, opozarja Mervar in dodaja, da s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bomo uspeli uresničiti načrtovanih vlaganj (predvsem) v distribucijsko elektroenergetsko omrežje.

Ob ugotovitvah, da je omrežninska reforma bistveno poslabšala stanje prihodkov, Mervar poudarja, da je bila omrežninska reforma le prvi nujni korak celovite reforme in da se bodo morale tarife za uporabo omrežij v prihodnosti še bistveno povišati.

“Glede na trenutno situacijo prostora za podobne zakonske intervencije ni več. Zato Mervar znova opozarja, da se moramo nemudoma dogovoriti o dvigu tarif za uporabo distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif namreč ne bomo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja,” so v Elesu zapisali v sporočilu za javnost.

Dodali so, da zeleni prehod terja znatno povišanje vlaganj v omrežje, omrežnina pa je edini vir za financiranje nadgradenj. “Sprejeti moramo družbeni dogovor in povišati omrežninske tarife ali pa se soočiti z grožnjo španskega scenarija,” so sklenili.

Kaj pravijo v Agenciji za energijo

V Agenciji za energijo so v odzivu za STA zavrnili trditev, da je imela že omrežninska reforma občuten negativen vpliv na prihodke Elesa ter petih elektrodistribucijskih podjetij. Obračun omrežnine je po njihovih pojasnilih zgolj način porazdelitve potrebne omrežnine med odjemalce. “A preden agencija vsako leto objavi tarifne postavke, izda odločbo o načrtovanih upravičenih stroških elektrooperaterjev in tudi virih za pokrivanje teh stroškov,” so izpostavili.

“Eden izmed virov je omrežnina, drugi pomemben vir pa so prihodki iz naslova avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Več kot je teh prihodkov, manj je treba pobrati omrežnine, in seveda obratno – nižji kot so ti prihodki, več omrežnine moramo pobrati, da lahko pokrijemo stroške elektrooperaterjev,” so razložili.

Ob tem so zapisali, da sta pri izračunu tarifnih postavk omrežnine ključna predvsem dva podatka – koliko omrežnine je treba pobrati in kakšne so napovedane količine porabe električne energije v naslednjem letu, za katerega veljajo tarife.

“Te količine agenciji napovejo elektrooperaterji in so načrtovane vnaprej, kar tudi pričakovano pomeni, da vsako leto beležimo odstopanja od teh napovedi. In prav v letu 2025 so bila ta odstopanja velika, kar je prvi razlog za nižje prihodke,” so pojasnili za STA.

Drugi razlog je bil interventni zakon prejšnje vlade, s katerim je znižala tarifno postavko za časovni blok 1 za januar in februar 2025. Zaradi tega ukrepa je bilo po pojasnilih agencije pobrane za skoraj 20 milijonov evrov manj omrežnine.

Tretji razlog pa je bil ukrep Agencije za energijo, ko je lani septembra uvedla postopnost pri obračunavanju časovnega bloka 1. “Vendar je ta ukrep lahko agencija sprejela le zato, ker je Eles imel rekordne prihodke iz naslova avkcij čezmejnih prenosnih zmogljivosti, in sicer bistveno višje, kot so bili predhodno načrtovani,” so pojasnili.

Zakonska obveznost agencije je, da mora pri določitvi višine omrežnine upoštevati druge prihodke ali presežke prihodkov, kar se je tudi zgodilo, so še navedli za STA.