Banka Slovenije pričakuje nižjo rast, višjo inflacijo
Tudi na gospodarsko napoved za Slovenijo vplivajo dogodki na Bližnjem vzhodu, zlasti pri cenah energentov, je dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
Banka Slovenije je objavila posodobljeno napoved gospodarskih gibanj, v kateri za letos pričakuje 1,9-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) in inflacijo v višini 3,6 odstotka.
Guverner banke Primož Dolenc je na tiskovni konferenci dejal, da “zaostrene razmere na mednarodnih trgih poslabšujejo kratkoročne obete in krepijo inflacijo v evrskem območju.” Tudi v evrskem območju je letošnja rast BDP nižja od prej pričakovane, letos naj bi znašala 0,8 odstotka. “V naslednjih letih se bo rast okrepila, inflacija pa približevala cilju denarne politike.”
Tudi na slovensko napoved vplivajo dogodki na Bližnjem vzhodu, zlasti kar se tiče višjih cen energentov. Toda po besedah Dolenca bo v prihodnjih letih “s stabilizacijo razmer na energetskih trgih rast nekoliko višja, inflacija pa nižja.”
Napoved podobna drugim ocenam
Prihodnje leto in v 2028 pričakuje gospodarsko rast v višini 2,2 odstotka, inflacijo pa v 2027 pri 2,3 odstotka. Do leta 2028 naj bi se inflacija vrnila na srednjeročni cilj denarne politike, torej na dva odstotka. Ob tem je poudaril, da tveganja za napoved ostajajo povišana, zato je Banka Slovenije pripravila tudi alternativni scenarij za primer morebitnega daljšega vztrajanja vojaških napetosti na Bližnjem vzhodu.
Decembra lani je slovenska centralna banka za 2026 napovedovala 2,2-odstotno rast in inflacijo v višini 2,3 odstotka. Napovedi znižujejo tudi druge institucije: marca je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v spomladanski napovedi ocenil letošnjo rast na dva odstotka, malce manj od jesenskih pričakovanj. Evropska komisija je maja Sloveniji napovedala 1,9-odstotno rast, tudi OECD je junija za letos in prihodnje leto podal enako napoved kot Banka Slovenije.
Višja rast kot v Evropi
Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar je v podrobnejši analizi napovedi dejala, da bo skozi celotno napovedno obdobje do konca 2028 rast v Sloveniji višja kot v evrskem območju.
V Sloveniji je glavno gonilo letošnje rasti domače povpraševanje, tako zasebna kot državna potrošnja. To spodbuja predvsem robusten trg dela in rast plač. Po drugi strani imamo negativni prispevek neto izvoza k skupni rasti, zadržane pa so tudi naložbe.
Predpostavka napovedi je, da se bodo zaostrene mednarodne razmere do konca letošnjega leta počasi umirjale, kar bi vplivalo na večje tuje povpraševanje zaradi zmanjšanja negotovosti. Že naslednje leto BS pričakuje pozitiven prispevek neto izvoza. Medtem bo trg dela še naprej ostal robusten, z nizko stopnjo brezposelnosti, ki je letos pri štirih odstotkih, do konca napovednega obdobja pa naj bi znašala 3,8 odstotka. “To so zelo nizke stopnje brezposelnosti in težko pričakujemo, da bi se ta še nadalje zniževala,” je dejala Brezigar.
Tesnost trga dela se pozna na rasti plač, ki je letos več kot sedemodstotna, v naslednjih dveh letih pa naj bi se umirila na 4,8 in 4,4 odstotka letno. “V celotnem napovednem obdobju bo rast plač nekoliko višja od rasti produktivnosti, se pa te škarje počasi zapirajo, je pa res, da to vpliva na stroške dela in zmanjšanje konkurenčnosti.”
Kaj žene inflacijo
Omenjena rast plač in tesen trg dela vplivata tudi na povišano oceno inflacije. Toda večji vpliv na rast cen imajo zunanji dejavniki, in sicer predvsem rast cen energentov, kar je posledica vojne na Bližnjem vzhodu. Brezigar pravi, da ob predpostavki, da se bodo razmere umirile, predpostavljajo tudi umirjanje cen energentov in s tem inflacije v napovednem obdobju do konca 2028.
Javnofinančno stanje države se v napovednem obdobju poslabšuje. Primanjkljaj bo v naslednjem letu presegel tri odstotke BDP in se bo nato še povečal na 3,4 odstotka. Glavni razlog za večji primanjkljaj letos so izdatki za sredstva zaposlenih, pri čemer Brezigar omeni minimalno plačo, plačno reformo, energetske ukrepe in dolgotrajno oskrbo.
Povečanje izdatkov se kaže tudi v tem, da javni dolg kot delež BDP v napovednem obdobju ne pada, ampak ostaja na 65 odstotkih BDP. To zmanjšuje fiskalni prostor, če pride do nepredvidljivih dogodkov.
Alternativni scenariji
Če bi kriza na Bližnjem vzhodu trajala dlje časa in se ne bi umirila do konca leta, bi to prineslo višje cene energentov: že v tretjem četrtletju letos bi te bile za 60 odstotkov višje kot po osrednjem scenariju banke. Višje cene energentov bi se hitreje prenesle v končne cene, prišlo bi tudi do težav dostave energentov, kar bi vplivalo na proizvodnjo in dodatno zaostrilo inflacijo. Zadnji dejavnik tega scenarija pa je povečana finančna in makroekonomska negotovost, kar bi prineslo manjše povpraševanje naših trgovinskih partneric po naših proizvodih in manjši izvoz, bolj neposredno pa tudi nižje naložbe.
Takšen scenarij bi letos prinesel še nižjo rast, in sicer 1,6 odstotka. Inflacija bi bila občutno višja in bi znašala 4,7 odstotka, je dejala Brezigar. To je opisala kot stagflacijski učinek – stanje nizke rasti in visoke inflacije.
Če pride do zmanjševanja napetosti že prej, kot nakazuje tudi preliminarni mirovni dogovor med ZDA in Iranom, bi rast letos znašala 2,1 odstotka, inflacija pa 3,4 odstotka.
O prenosu denarne politike v slovenske banke
Dolenc je omenil tudi nedavni dvig obrestnih mer v evrskem območju za 25 bazičnih točk, ki ga je na junijskem zasedanju sprejela Evropska centralna banka (ECB). Višje obrestne mere omogočajo banki spopad s povišano inflacijo, ki je maja v evrskem območju znašala 3,2 odstotka. “Ne glede na morebitne scenarije glede trajanja in velikosti energetskega šoka je dvig obrestnih mer skladen z vsemi scenariji, s katerimi smo operirali,” je dejal.
Ob tem je poudaril, da se slovenske banke zelo hitro odzivajo s spremembami in prilagoditvami obrestnih mer na aktivni strani, torej na strani posojil. “To smo videli v času zadnjega zaostrovanja denarne politike v letih 2022 in naprej, ko so se obrestne mere za posojila gospodinjstvom takoj dvignile, čeprav so fiksno obrestovana. Pri posojilih gospodarstvu so tako ali tako vgrajene klavzule Euriborja, zato se je transmisija takoj zgodila.”
“Po drugi strani pa se ni kaj dosti ali v manjši meri zgodilo na strani depozitov,” pravi. Po Dolenčevih besedah temu botrujeta dva dejavnika. “Po eni strani banke v Sloveniji niso motivirane za nekoliko višjo prilagoditev obrestnih mer tudi na pasivni strani. To je z mojega stališča problem in na to banke opozarjamo.” Navedel pa je tudi preference posameznikov in gospodinjstev, predvsem dejstvo, da je v Sloveniji večina depozitov posameznikov vpoglednih, torej niso vezani na daljše obdobje.
