Zgodovinsko: Musk je s svojim SpaceX zbral 75 milijard dolarjev

Podjetje SpaceX je v okviru prve javne ponudbe delnic (IPO) ceno delnice v četrtek določilo pri 135 dolarjev; o tej številki so mediji špekulirali že pred dnevi. Ob ponudbi 555,6 milijona delnic (blizu 4,3 odstotka vseh delnic, teh je 13,08 milijarde) to pomeni 75 milijard dolarjev, kar je največji IPO v zgodovini, SpaceX pa se uvršča med največja borzna podjetja na svetu, poroča Bloomberg. Z delnicami se bo na borzi Nasdaq začelo trgovati v petek. Elon Musk je tako tik pred tem, da postane prvi bilijonar na svetu, ko bodo delnice začele kotirati na borzi.

Dosedanji rekord je držal Saudi Aramco, ki je leta 2019 z vstopom na borzo v Rijadu zbral 25,6 milijarde dolarjev, kar je naftno družbo ovrednotilo na tedanjih 1,71 bilijona dolarjev, piše Reuters.

Potencial do 86 milijard

Space Exploration Technologies, kot se uradno imenuje družba in v kateri Elon Musk z 82 odstotki glasovalnih pravic ohranja nadzor, je bankam, ki so prevzele izdajo delnic, dala možnost nakupa dodatnih 83,3 milijona delnic po ceni prve javne ponudbe, kar bi v primeru polne izrabe povečalo vrednost posla na približno 86 milijard dolarjev. Povpraševanje je bilo več kot štirikrat tolikšno, kot je bilo razpoložljivih delnic, poroča Bloomberg.

Po ceni iz prve javne ponudbe delnic znaša tržna vrednost SpaceX 1,77 bilijona dolarjev, s čimer se po tem kazalniku uvršča med 10 največjih borznih družb na svetu in je večji tudi od Muskovega podjetja Tesla, katerega tržna vrednost trenutno znaša okoli 1,5 bilijona dolarjev.

“Pravi test bo, kako bo trg sprejel prvo javno ponudbo delnic v prihodnjih nekaj tednih, ne le v enem dnevu,” je za Reuters povedal Adam Sarhan iz podjetja 50 Park Investments. “Cena je bila določena ravno prav – ne previsoka ne prenizka. Očitno delnice kupujejo mali vlagatelji, ki so v tej fazi pomembni. Po prvem trgovalnem dnevu bomo videli, kaj se bo dogajalo.”

Mali vlagatelji planili po delnicah

Tudi Bloomberg poroča, da je Muskov krog oboževalcev med malimi vlagatelji ključni del te transakcije. Po besedah virov tega finančnega medija, ki so seznanjeni z zadevo, so ti v četrtek oddali naročila za delnice v vrednosti več kot 100 milijard dolarjev, kar je precej več, kot je bilo zanje rezerviranih delnic (30 odstotkov ponujenih delnic).

Vsi pa niso tako navdušeni. Izkušeni prodajalec na kratko James Chanos je v sredo to označil za »IPO upov in sanj«, ki ga poganjata navdušenje nad Muskom in umetno inteligenco, ne pa temeljni kazalniki podjetja, ki še ni ustvarilo dobička.

Kljub temu bi moralo povpraševanje skladov in malih vlagateljev, ki delnic niso mogli kupiti po ceni prve javne ponudbe, skupaj s spremembami pravil, ki bi lahko pospešile vključitev delnic v referenčne indekse, kot je indeks Nasdaq-100, ustvariti trdno skupino kupcev delnic podjetja za rakete, satelite in umetno inteligenco, ko se bo začelo trgovanje z njimi, še piše Bloomberg.

Ambicije, ki segajo do Marsa

Musk je konsolidiral svoj poslovni imperij februarja lani, ko je SpaceX prevzel Muskov start up za umetno inteligenco xAI, ki vključuje družbeno omrežje X in model umetne inteligence Grok. SpaceX je zdaj razdeljen na tri poslovne stebre. To so vesolje, ki vključuje družino raket falcon in novo, večjo raketo starship; povezljivost, ki vključuje omrežje satelitskega interneta in mobilnih storitev Starlink z okrog 9.600 sateliti v nizki Zemljini orbiti; ter umetno inteligenco, ki poleg omrežja X in Groka stavi tudi na lastne podatkovne centre in proizvodnjo čipov.

S sinergijami med temi tremi aktivnostmi si je SpaceX v prospektu za IPO zadal ambiciozne cilje, in sicer “narediti življenje večplanetarno, razumeti pravo naravo vesolja in razširiti svetlobo zavesti do zvezd”. To vključuje bazo na Luni, kar bi bila odskočna deska za potovanje na Mars, kjer si Musk že dolgo časa želi vzpostaviti človeško kolonijo. SpaceX s tremi segmenti tekmuje za, kot pravijo, “največji naslovljiv trg v zgodovini”, z vrednostjo blizu 30 tisoč milijard dolarjev, pri čemer daleč največ priložnosti vidi na področju umetne inteligence.

SpaceX je nastal leta 2002 z namenom, da z razvojem rakete za večkratno uporabo obudi spečo vesoljsko industrijo, ki so jo omejevali večmilijardni stroški izstrelitev. To je podjetju uspelo, saj so ceno izstrelitev z raketami falcon znižali na nekaj deset milijonov dolarjev, kar je od leta 2019 omogočilo vzpostavitev omrežja satelitov Starlink, glavnega vira prihodkov in dobička za podjetje.

Globoka izguba

Za zdaj umetna inteligenca podjetju prinaša le visoko izgubo ob milijardnih naložbah v njeno infrastrukturo. V prvem četrtletju letošnjega leta je SpaceX skupno ustvaril 7,7 milijarde dolarjev prihodkov, v celotnem lanskem letu pa 18,7 milijarde dolarjev. Izguba iz poslovanja je v treh mesecih do konca marca znašala 1,9 milijarde dolarjev, v letu 2025 pa 2,6 milijarde dolarjev. Neto izguba je še višja, in sicer 4,9 milijarde dolarjev v 2025 in še 4,3 milijarde dolarjev v prvih treh mesecih leta. Te številke ne upravičujejo niti trenutne tržne vrednosti niti tiste, ki jo želi SpaceX doseči s kotacijo na Nasdaqu.

Kot kaže vloga za IPO, je edini dobičkonosen od treh poslovnih stebrov podjetja trenutno povezljivost, torej omrežje Starlink, ki je lani internetnim storitvam dodal tudi mobilne storitve z namenskimi sateliti za ta segment.