Novi evropski ukrepi za tehnološko suverenost: “Živimo v odločilnem trenutku”

Evropska komisija je v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra predstavila tudi sveženj ukrepov za okrepitev tehnološke suverenosti unije, s katerim stremi k zmanjšanju odvisnosti od prevladujočih tujih dobaviteljev. Kot je dejala izvršna podpredsednica Komisije Henna Virkkunen, se danes za več kot 80 odstotkov naših digitalnih izdelkov, storitev in infrastrukture zanašamo na ponudnike izven EU.

“To je velik problem za varnost oskrbe v Evropi – ima pa tudi velik vpliv na naša gospodarstva,” je dejala.

Med tujimi ponudniki zlasti pri programski opremi, podatkovnih centrih, oblačnih storitvah in umetni inteligenci prevladujejo ameriški. Skrbi o tehnološki suverenosti so stopile v ospredju v luči carin in geopolitičnih potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so načele transatlantske odnose, evropski voditelji pa so se zavedeli odvisnosti od ameriških tehnoloških podjetij pri digitalnih storitvah in infrastrukturi.

Novi sveženj ukrepov ima štiri ključne elemente. Prvi je posodobljen Akt o čipih, poimenovan Akt o čipih 2.0. Drugi je Akt o razvoju oblaka in umetne inteligence. Tretji je strategije za odprtokodno programsko opremo. Zadnji element je strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetiki, ki ga je medijem predstavil evropski komisar za energijo Dan Jorgensen.

Našteti ukrepi bodo po besedah podpredsednice Komisije zahtevali veliko naložb, saj Evropa trenutno zaostaja, ker globalni tekmeci vlagajo ogromne količine denarja v sektor, medtem ko se stara celina sooča z naložbeno vrzeljo. Poleg javnega financiranja, ki je “dober začetek”, bo potrebnega več zasebnega kapitala, ki bo financiral največje in najbolj strateške projekte. Komisija za ta namen začenja posvetovanja z državami članicami, Evropsko investicijsko banko (EIB) in drugimi finančnimi deležniki.

“Živimo v odločilnem trenutku za Evropo,” je povedala Virkkunen. “Ta sveženj je temelj za našo prihodnost”, v kateri bodo evropske tovarne delovale z evropsko industrijsko opremo, bolnišnice uporabljale umetno inteligenco, razvito v Evropi, inovatorji pa svoje ideje razvijali z evropsko programsko opremo.

Čipi 2.0

Po besedah Virkkunen je prvotni Akt o čipih prinesel veliko napredka. To vključuje 52 milijard evrov naložb, pet pilotnih linij za premostitev vrzeli med razvojnimi laboratoriji in tovarnami in mrežo kompetenčnih centrov v vseh državah članicah ter na Norveškem.

A od sprejema zakona leta 2023 se je situacija spremenila, EU pa mora biti pripravljena, da zavzame delež na trgu čipov za umetno inteligenco. Komponente, povezane z umetno inteligenco, bodo predvidoma do leta 2030 pomenile več kot 70 odstotkov celotnega trga polprevodnikov, pravi.

Akt o čipih 2.0 bo pospešil postopke izdaje dovoljenj in spodbudil povpraševanje po evropskih čipih s spodbudami za evropski ekosistem oblikovanja čipov. Krepil bo tudi proizvodne zmogljivosti in odpravljal strukturne ranljivosti v dobavni verigi.

Oblak in umetna inteligenca

Evropa mora zagotoviti infrastrukturo za rastoče povpraševanje po storitvah umetne inteligence. V ta namen je Komisija v akcijskem načrtu obljubila, da bo EU v naslednjih 5-7 letih potrojila zmogljivosti trajnostnih podatkovnih centrov v Evropi.

To obljubo udejanja nov Zakon o razvoju oblaka in umetne inteligence, ki med drugim ponuja rešitve za odvisnost evropskih javnih uprav od tujih ponudnikov oblačnih storitev. “Želimo zagotoviti, da so naši najpomembnejši in občutljivi podatki shranjeni v Evropi,” je dejala Virkkunen.

Zakon uvaja štiristopenjski okvir za javni sektor. Države bodo morale opraviti oceno tveganja ponudnikov oblačnih storitev, ki se bodo uvrstili v eno izmed štirih stopenj tveganj. To omogoča jasna in harmonizirana merila glede suverenosti teh storitev, vključno z lokacijo infrastrukture, nadzorom dobavne verige in kibernetsko varnostjo.

“Nedavni uspeh 180-milijonskega razpisa Komisije za suverene storitve v oblaku kaže, da lahko zanesljivi evropski ponudniki zagotavljajo takšne storitve,” je še dejala evropska komisarka, ki bdi nad področi tehnološke suverenosti, varnosti in demokracije.

Odprta koda

EU alternativo tujim ponudnikom vidi v odprtokodnih rešitvah.

Tu ima po besedah Virkkunen Evropa ogromen potencial, saj ima tri milijone razvijalcev, ki prispevajo odprtokodne rešitve in 500 profitnih podjetij, ki razvijajo takšne rešitve. Kljub temu pa vsako leto porabimo okrog 264 milijard evrov za lastniške digitalne izdelke in storitve izven EU.

Cilj odprtokodne strategije je zagotoviti nadzor nad digitalno prihodnostjo, okrepiti avtonomijo uporabnikov, podjetij in javnih uprav.

Energija

Komisar Jorgensen je dodal, da umetna inteligenca in digitalna orodja spreminjajo tudi način naše uporabe energije, Evropa pa lahko prevzame vodilno vlogo pri tej preobrazbi z uvedbo evropske sheme ocenjevanja podatkovnih centrov.

Digitalno infrastrukturo, kot so podatkovni centri, moramo v energetski sistem vključiti na trajnosten in odgovoren način, ker “brez energetske suverenosti ni digitalne suverenosti,” je dejal Jorgensen.

Komisar priznava, da bomo potrebovali podatkovne centre, ki bodo poganjali evropsko digitalno gospodarstvo. A se moramo zavedati, da ti porabljajo vse večji delež energije ravno v trenutku, ko stremimo k elektrifikaciji gospodarstva za spopad s podnebnimi spremembami.

“Leta 2024 so podatkovni centri v EU porabili dovolj električne energije za napajanje skoraj 20 milijonov evropskih gospodinjstev,” je povedal Jorgensen. Do leta 2030 naj bi se to povpraševanje več kot podvojilo.

V okviru ocenjevalne sheme bo EU spodbujala sporazume med javnimi organi, upravljavci podatkovnih centrov in energetskimi podjetji.

“Osredotočili se bomo na integracijo omrežja, oskrbo s čisto energijo, prilagodljivost in energetsko učinkovitost, skupaj z varstvom vodnih virov in okoljskimi standardi,” je dejal Jorgensen. “S temi ukrepi bomo pomagali našim državam članicam pri rasti njihovih digitalnih gospodarstev, ne da bi pri tem zvišali stroške energije za lokalne potrošnike ali druge sektorje.”

Kot pozitivno novico je izpostavil, da nam digitalna orodja in umetna inteligenca obenem lahko pomagajo prihraniti energetske stroške, povečati učinkovitost in zmanjšati emisije. Med temi predlogi je omenil na primer preusmeritev porabe na cenejše ure, kar lahko pomaga znižati račun za energijo, med drugim z uporabo pametnih števcev. Komisija želi uvajanje pametnih števcev in omrežij pospešiti po celotni uniji.

Komisija stremi tudi k razvoju novega modela umetne inteligence za energetski sektor, ki bo usposobljen na evropskih podatkih in ga bodo razvila evropska podjetja.

Kje ima Evropa alternative in kje ne

“Evropski cilj zmanjšanja odvisnosti od ameriških digitalnih storitev je delno realističen na kratki rok, vendar bo dolgoročno zahteval še veliko naložb in časa. Evropa ima delovne alternative na področju oblaka in programske opreme, hkrati pa ključne vrzeli ostajajo pri čipih in napredni umetni inteligenci,” za Forbes Slovenija pojasni podjetnik in strokovnjak za digitalne tehnologije Aleš Špetič, ki predava tehnološko podjetništvo na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

A tudi pri oblačnih storitvah, kjer ima Evropa svoje ponudnike, so te alternative omejene, ko govorimo o programski opremi, mobilni povezljivosti in čipih, saj te še vedno zagotavljajo pretežno tuji ponudniki. Na področju umetne inteligence je, kot pravi Špetič, “nekaj dobrih poskusov evropskega razvoja, ki pa bodo odvisni od investicij.” Vodilni evropski start up za umetno inteligenco je francoski Mistral AI s svojim klepetalnikom in agentom Vibe (prej Le Chat).

Po njegovem mnenju je vprašanje tujih ponudnikov pereče na področju javne uprave, predvsem pri hranjenju in obdelavi podatkov, ki se že pospešeno selijo v Evropo. Po drugi strani pa se mu ne zdi realno, da bi ZDA omejile dostop do digitalnih storitev evropskim uporabnikom, saj so ta podjetja preveč odvisna od tovrstnega izvoza. “To smo videli tudi na primeru Rusije in Kitajske, kjer so omejitve bolj simbolične kot ne,” pravi.