Bruselj deli črne pike, pod drobnogledom tudi Slovenija

Evropska komisija bo jutri predstavila spomladanski sveženj evropskega semestra, v okviru katerega bo med drugim ocenila javnofinančno stanje držav članic in podala priporočila na področju gospodarske, fiskalne in socialne politike.

Po poročanju Financial Timesa naj bi komisija razmišljala o sprožitvi postopka zaradi čezmernega primanjkljaja (Excessive Deficit Procedure – EDP) za Bolgarijo, ki se je evrskemu območju pridružila šele pred pol leta. Končno odločitev o začetku postopka sprejmejo finančni ministri držav članic.

Postopek praviloma pomeni več nadzora Bruslja nad javnimi financami države in dodatno poročanje, obenem pa lahko poslabša ugled države na finančnih trgih in potencialno podraži zadolževanje. Komisija je v zadnjih letih začela postopek že za devet držav unije.

Bolgarija je lani s primanjkljajem v višini 3,5 odstotka BDP presegla maastrichtsko mejo treh odstotkov. Po spomladanski napovedi komisije naj bi se minus še poglobil; letos naj bi dosegel 4,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa 4,3 odstotka BDP.

Pa Slovenija?

Tudi Slovenija je v postopku ocenjevanja, ali izpolnjuje pogoje za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja.

Slovenski primanjkljaj se je lani skoraj potrojil z 0,9 na 2,5 odstotka BDP, a ostal pod maastrichtsko mejo. Letos naj bi jo presegel. Evropska komisija je v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj izračunala, da bo luknja v javnofinančni blagajni letos znašala 3,3 odstotka, prihodnje leto 3,5 odstotka BDP.

Ob tem ministrstvo za finance poudarja, da v majskih izračunih Evropske komisije še niso bili upoštevani nedavno sprejeti vladni ukrepi, s katerimi naj bi letos v proračunu privarčevali okoli 370 milijonov evrov. Po navedbah ministrstva naj bi ti ukrepi primanjkljaj znižali s 3,4 na 2,9 odstotka BDP.

Ministrstvo je o tem že prejšnji mesec obvestilo Bruselj. Kot so nam pojasnili, so v sredi maja poslanem pismu navedli, da je vlada pristopila k identifikaciji ukrepov, s katerimi naj bi v letošnjem letu primanjkljaj znižala pod tri odstotke BDP.

Kasneje pa je ministrstvo Bruselj obvestilo tudi o sprejemu interventnega zakona nove koalicije, ki sicer še ni uveljavljen in tudi ni bil upoštevani v majski oceni Bruslja. Negativen javnofinančni učinek zakona naj bi se gibal nekje med 0,5 in eno odstotno točko BDP. S tem bi bil letošnji primanjkljaj spet nad ciljnimi tremi odstotki.

Največji izziv

Po oceni ekonomista in izrednega profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Anžeta Burgerja bo prav stabilizacija fiskalnega položaja države največji izziv za novo ekipo na Župančičevi. To bo vodil Andrej Šircelj, ki ga je matični odbor včeraj potrdil kot kandidata za finančnega ministra v mandatu vlade Janeza Janše.

Naslednje leto se bo brez velikih razov v izdatke ali povečanja prihodkov težko izogniti postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, meni ekonomist. Ob tem izpostavlja predvsem rast stroškov dela v javnem sektorju ter potrebo po racionalizaciji zaposlenih in večji produktivnosti. Po njegovi oceni bo ključen izziv uskladiti obljubljene davčne razbremenitve z rastjo izdatkov za javne naložbe, zlasti na področjih inovacij, obrambe, zelenega prehoda in digitalizacije.

Tega se po lastnih besedah zaveda tudi Šircelj, ki je včeraj napovedal rebalans in dejal, da bo učinek na vzdržnost javnih financ osrednji kriterij pri presoji ukrepov. Vlada mora narediti vse, da ukrepi Bruslja ne bodo potrebni, je še poudaril.