Interventni zakon je sprejet. Ali je referendum o njem sploh mogoč?

Državni zbor je včeraj s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga vložili poslanci NSi, Demokratov in Resnice ter posega v deset zakonov, med njimi tudi več sistemskih. S tem je začel teči sedemdnevni rok, v katerem lahko državni svet na interventni zakon izglasuje odložilni veto. Vendar pa po naših informacijah predstavniki sindikatov in drugi svetniki, ki temu zakonu nasprotujejo, veta ne bodo predlagali, saj se zavedajo, da bi bili glede na sedanjo sestavo državnega sveta preglasovani in torej s predlogom za odložilni veto ne bi uspeli.

Prav tako pa je s sprejemom zakona začel teči sedemdnevni rok za vložitev pobude za razpis zakonodajnega referenduma. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 2.500 volilk in volilcev, po besedah naših virov pa naj bi sindikalne centrale podpise začele zbirati že danes. Kot načrtujejo, naj bi jih do konca tedna zbrale več kot 2.500. Po predložitvi teh podpisov pa se državni zbor odloči, ali bo razpisal rok za zbiranje 40.000 podpisov volilk in volilcev pod zahtevo za referendum.

O čem ni mogoče odločati na referendumu

Po ustavi zakonodajnega referenduma med drugim ni mogoče razpisati na zakone o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. Ker interventni zakon poleg množice členov, o katerih je razpis referenduma mogoč, vsebuje tudi določbe o davkih, predlagatelji interventnega zakona pa tudi prvak SDS Janez Janša poudarjajo, da zakonodajni referendum o njem ni mogoč. »Glede na našo zakonsko oziroma ustavno ureditev tak referendum ni mogoč, a ga nekateri kljub temu napovedujejo in to pomeni določene procedure, ki vse skupaj zavlečejo,« je dejal Janša.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi pa je v včerajšnji parlamentarni razpravi izrazil prepričanje, da bo moralo ustavno sodišče odločiti, da se referendum o interventnem zakonu lahko zgodi. »Zato bo razprava o učinkih tega zakona trajala celo leto in vidimo se na zakonodajnem referendumu,« je napovedal.

Kaj opozarja zakonodajno-pravna služba

Na problem spreminjanja več zakonov z enim zakonom je z vidika referendumskega odločanja v obsežnem mnenju o interventnem zakonu opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS). Izpostavila je, da je skladno z veljavno zakonsko ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti, ne pa morebiti le o njegovih posameznih določbah. Postopek presoje dopustnosti referenduma v prvi fazi opravlja državni zbor. Če zato, ker interventni zakon vsebuje določbe o davkih, referendum ne bi bil dopuščen, četudi bi se ta primarno nanašal na druge določbe interventnega zakona, o katerih je sicer referendum mogoč, bi se po navedbah ZPS nedopustno poseglo v pravice, izhajajoče iz instituta zakonodajnega referenduma.

Če bi bil razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu dopuščen, pa bi bil dopusten tudi v delu, ki je po ustavi izvzet iz referendumskega odločanja. »V obeh primerih lahko državni zbor sprejme odločitev, ki je po mnenju ZPS ustavnopravno sporna, zato tovrstno mešanje vsebin lahko privede do ustavnopravno nedopustnega položaja,« je poudarila parlamentarna zakonodajno-pravna služba.

Predstavniki sindikatov pričakujejo, da se bo državni zbor po prejemu 2.500 podpisov volilk in volilcev odločil, da referendum o interventnem zakonu ni dopusten, zato že napovedujejo, da se bodo v takšnem primeru obrnili na ustavno sodišče. In verjamejo, da bo to referendum dovolilo. Pri tem se sklicujejo na mnenja nekaterih pravnih strokovnjakov in poudarjajo, da gre za omnibus zakon, v katerega naj bi bili členi o davkih vključeni (tudi) zato, da bi s tem preprečili odločanje volilk in volilcev na referendumu o vseh sprejetih spremembah zakonov.

Zagorc: Ustavni sodniki bi lahko referendum dopustili

Kot je za STA pojasnil ustavni pravnik Saša Zagorc, lahko pobudnik referenduma, če DZ zaradi ustavnega določila o nedopustnosti referenduma o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah sprejme sklep o nedopustnosti referenduma, pred objavo in začetkom veljavnosti zakona zahteva presojo tega sklepa pred ustavnim sodiščem. To pomeni zadržanje uveljavitve zakona.

Ob tem Zagorc opozarja, da v zvezi z nedopustnostjo referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse v slovenskem prostoru ni, obenem tega nihče tudi ni izpodbijal na ustavnem sodišču.

Zanesljivega odgovora o tem, ali bi lahko ustavno sodišče odločanje o interventnem zakonu dopustilo, Zagorc torej nima. Poudarja pa, da bi se lahko pri sprejemu odločitve opiralo na ustavnosodno prakso iz drugih primerov nedopustnosti zakonodajnih referendumov, kot je denimo nedopustnost referendumov o zakonih, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev človekovih pravic. Pri tem spomni na odločitev ustavnega sodišča, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo.

Včeraj sprejeti omnibus zakon po navedbah Zagorca za STA po vsebini deloma res opredeljuje materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebuje tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten. Zato bi lahko ustavni sodniki ob uporabi analogije z obstoječo sodno prakso z drugih področij sklep o prepovedi referenduma razveljavili, “če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volivcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati”.

Kot še opozarja Zagorc, se ustavno sodišče v primeru presoje sklepa o nedopustnosti referenduma ne bo spraševalo, ali je zakon po svoji vsebini skladen z ustavo ali ne, ampak bo v ospredju vprašanje opustitev neposredne demokracije. “Vsebina, ali je ta zakon dober ali slab za Slovenijo oziroma ali je to primerna materija, ni pomembno, ključno je samo, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o tem zakonu,” je še dodal.