Poslanci o predlogu interventnega zakona. Bo sprejet že danes?
Če bodo poslanci že danes sprejeli predlog interventnega zakona, bodo sindikati, kot so napovedali, takoj začeli zbirati podpise za vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum.
Poslanci bodo danes na izredni seji drugič obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v trojčku NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. Zakonski predlog, ki je na noge dvignil vladajočo koalicijo v odhajanju in del javnosti, je po oceni predlagateljev “težek” okoli 570 milijonov evrov, ministrstva za finance pa milijardo evrov in pomeni še večje breme za državni proračun, ki je na meji dovoljenega primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP.
Poslanci bi lahko predlog omnibus, ki posega v kar deset drugih zakonov, danes tudi že sprejeli. Če bodo v Levici uresničili napoved in vložili pobudo za posvetovalni referendum, pa naj bi se njegov sprejem za nekaj dni zamaknil. V primeru, da bo sprejet, so sindikati v petek že napovedali takojšnje zbiranje podpisov za vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, da bi preprečili njegovo izvajanje. Še pred tem bi lahko predstavniki sindikatov v državnem svetu predlagali veto na interventni zakon.
Glavni očitki
Predlog zakona je bil na četrtkovi seji matičnega skupnega odbora sprejet ob obstrukciji najverjetnejše bodoče opozicije in z vrsto amandmajev predlagateljev zakona. Amandmaje lahko poslanske skupine vlagajo tudi danes.
Predlog interventnega zakona poleg strank predlagateljic in tudi SDS podpirajo tudi gospodarska združenja. Odhajajoča vladajoča koalicija, sindikati, upravljavci socialnih blagajn, fiskalni svet in mnogi ekonomisti pa so kritični do njega kritični. Glavni očitki so hitenje s postopkom sprejemanja zakona, poseganje v pridobljene pravice in odsotnost načrta, kako pokriti izpad v socialnih blagajnah oziroma proračunu, da ne prinaša razvojnega preboja in bodo od njega imeli koristi predvsem premožni.
Pri tem ciljajo predvsem na predlagano razvojno kapico pri 7.500. Več kot 7.500 evrov bruto plače ima namreč le dober odstotek Slovencev. Okoli 90 odstotkov jih dobiva 4.096 evrov ali manj – tu bi morali po mnenju nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča postaviti kapico, če bi želeli zajeti desetino najbolje plačanih zaposlenih.
Kritiki očitajo tudi, da razen znižanja DDV na osnovna živila in del energentov predlogi niso interventne narave, temveč posegajo v sistemske rešitve na različnih področjih, kot so normirani espeji, davki in socialni prispevki, zdravstvo in pokojnine. Na to je med drugim opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki tudi meni, da so nekatere rešitve lahko tudi ustavno sporne.
