Interventni zakon sprejet. Janša: Ukrepi gredo v pravo smer. Bratušek: V kratkem sledi novi Zujf

Poslanci so na izredni seji opravili drugo in tretjo obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tretjem bloku, in zakon sprejeli. Za zakon je glasovalo 47 poslancev, proti 35.

Zakonski predlog, ki je na noge dvignil vladajočo koalicijo v odhajanju in del javnosti, je po oceni predlagateljev “težek” okoli 570 milijonov evrov, ministrstva za finance pa milijardo evrov in pomeni še večje breme za državni proračun, ki je na meji dovoljenega primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP.

Cigler Kralj: Nikomur ničesar ne jemljemo

Razprava je bila v državnem zboru burna. Po prepričanju bodoče koalicije in Resnice bodo imeli od zakona koristi vsi, odhajajoča vlada pa meni, da je škodljiv za ljudi in javne finance.

Prvopodpisani pod predlog zakona Janez Cigler Kralj (NSi) je uvodoma dejal, da zakon “nikomur ničesar ne jemlje, temveč prinaša prve, najnujnejše ukrepe za normalizacijo razmer po štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba“.

Poudaril je, da “zakon ne bo povzročil javnofinančne luknje”, na kar opozarjajo mnogi ekonomisti in tudi odhajajoča vlada, “in ne drži, da bo zaradi tega zakona potrebno varčevanje”. Zavrnil je tudi očitke, da bo zakon znižal pokojnine – kot je dejal, jih bo povečal zaradi umika prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, in posegel v delavske pravice. Meni, da jih bo krepil, okrepil trg dela in ga pripravil na prihajajoče izzive.

MF: Ukrepi ne krepijo konkurenčnosti

Katja Božič, državna sekretarka na ministrstvu za finance v odhajajoči vladi, ki je dala obsežne pripombe na predlog zakona, pa je dejala, da vlada sicer podpira cilje predloga zakona, kot so razbremenitev davčnih zavezancev, izboljšanje poslovnega okolja in večja dostopnost javnih storitev, vendar meni, da predlagani ukrepi teh ciljev ne bodo dosegli. Hkrati je opozorila, da uvedba ukrepov ni fiskalno vzdržna, razvojno utemeljena in ni skladna z ustavnimi načeli.

“Vlada se ne more strinjati z oceno, da se soočamo z nenadnim zlomom gospodarske aktivnosti, kar bi zahtevalo interventne in fiskalno tvegane ukrepe takšnega obsega. Gospodarstvo kljub upočasnjevanju rasti še vedno raste in ohranja primerljivo dinamiko z evropskim povprečjem,” je med drugim dejala Božič. Ponovila je oceno ministrstva, da predlog zakona pomeni izpad javnofinančnih prihodkov v višini ene milijarde evrov na letni ravni. “Kar ob odsotnosti ustreznih nadomestnih virov prihodkov ali strukturnih prilagoditev na odhodkovni strani pomeni resno in neposredno tveganje za stabilnost javnih financ, bistveno zmanjšuje prostor za financiranje ključnih javnih funkcij, kot so zdravstvo, pokojninski sistem, dolgotrajna oskrba in socialna varnost ter zmanjšuje sposobnost države za odzivanje na prihodnje pritiske”.

Dodala je, da predlagani ukrepi ne krepijo produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva in ne naslavljajo ključnih razvojnih izzivov, kot so demografija, inovacije in pomanjkanje delovne sile.

Janša: Zakon bo koristil vsem

Nasprotno so v SDS prepričani, da so ukrepi nujni. “Slovenija potrebuje obrat za 180 stopinj, v smer, ki bo odprta razvoju, ki bo odprta investicijam in ne da se iz meseca v mesec, kot smo spremljali v prejšnjem obdobju prejšnje vlade, stiska za vrat tiste, ki polnijo državno blagajno,” je dejal Andrej Poglajen.

Predsednik SDS in najverjetnejši prihodnji mandatar Janez Janša je dejal, da je to zakon, “ki gre v pravo smer, ki razbremenjuje vse, bo koristil praktično vsem”. Upokojencem, tako Janša, ker bodo zaradi manjših obremenitev imeli višje pokojnine, delavcem, ker bodo imeli “plačo z večjo kupno močjo”, vsem tistim, ki “čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika”.

Poudaril je, da predlagani ukrepi resda izdatno posegajo v strukturo proračunskih izdatkov, a da je ta zakon napisan za drugačno vladanje, kot je bilo v zadnjih štirih letih, pri čemer je izpostavil prejšnji teden sprejet zakon o vladi, ki se zavzema za vitko državo. “Delalo se bo tudi na odhodkovni strani,” je napovedal Janša, “saj so stroški za funkcioniranje države previsoki”.

Zato bo ta zakon mogoče izvajati, je dejal, ob predpostavki, “da številke, ki jih danes imamo na voljo, držijo in da je javno-finančno stanje države takšno, kakršnega slika minister za finance. Če je stanje slabše, bodo potrebni fiskalni ukrepi, ki so na voljo, vendar če bo sestavljena ta vlada, bo to izvajala ob pripravi proračunskih dokumentov.”

Bratušek: Gre za novi Zujf

Za tem je ministrica za infrastrukturo v odhajanju Alenka Bratušek dejala: “Očitno smo pred nekaj minutami dobili napoved, da bomo v kratkem soočeni z novim Zujfom, podobnim kot leta 2012. To jim gre očitno dobro od rok.”

Po njeno od vložitve predloga interventnega zakona opozarjajo na to, da če javno blagajno osiromašiš za približno eno milijardo, je treba povedati, kako boš ta izpad nadomestil. Pri tem je omenila posege v plače v javnem sektorju in odpuščanja, a to bo po njeni oceni premalo. Pokojnine bo, kot pravi, tudi treba zniževati, saj bi ukrepi izkopali 620 milijonov veliko luknjo v pokojninski blagajni, kar je sedem odstotkov prihodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. “Ljudje naj se pripravijo,” je posvarila.

Dodala je, da ne v gospodarstvu ne v javnih financah ni krize.

Han: Tako obsežen zakon se ne more sprejemati na hitro

Odhajajoči minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ponovil, da po njegovem ne gre za interventni zakon, in poudaril pomembnost načina sprejemanja zakonov, ki vplivajo na življenje ljudi. “Zato težko kupim dejstvo, da tako obsežen zakon, ki sega v deset sistemskih zakonov, sprejmemo od petka do ponedeljka in vmes je vikend,” je dejal Han. Tudi umik amandmajev predlagateljev vidi v luči tega, da bi bil zakon čim prej sprejet. Po njegovem so v predlogu nekatere rešitve, ki jim je težko oporekati, nekatere pa bi bilo po njegovem nujno predebatirati.

Dodal je, da je slovensko gospodarstvo po podatkih Ajpesa lani delalo razmeroma dobro kljub težavam v mednarodnem okolju in da so podjetja povečala dobiček. Zato bi bilo po njegovem bolj modro pred sprejetjem zakon opraviti strokovno razpravo, predvsem pa socialni dialog.

Dodal je, da bo potreben hud napor, da bi oblikovali ukrepe, s katerimi bi nadomestili izpad proračunskih prihodkov, ter da ne bi zamajali socialne oziroma solidarne države.

Več deset amandmajev, a nekaj nato umaknjenih

Na predlog zakona je bilo vloženih več deset amandmajev predlagateljev in najverjetnejše prihodnje opozicije. A kot je dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi, gre pri amandmajih predlagateljev, ki bodo najverjetneje sprejeti, večinoma za bolj tehnične popravke, zato je pričakovati, da bo zakon sprejet z le majhnimi vsebinskimi popravki.

Tudi danes so poslanci bodoče koalicije in opozicije vložili več amandmajev, vendar so jih predlagatelji zakona med izredno sejo umaknili, Resnica k trem členom in trojček NSi, SLS in Fokus k štirim. Iz tega je mogoče sklepati, da so predlagatelji prav zaradi tega umaknili amandmaje in so želeli zakon spraviti pod streho še danes, saj poslovnik državnega zbora določa, da lahko državni zbor na predlog predlagatelja zakona sprejme sklep, da bo na isti seji državnega zbora kot drugo opravil tudi tretje branje, če je sprejetih amandmajev manj kot za desetino členov dopolnjenega predloga zakona (teh je skupno 59). Torej če so na seji državnega zbora sprejeti amandmaji k vsaj šestim členom, še ne more biti tretjega branja.

Glavni očitki

Predlog zakona je bil na četrtkovi seji matičnega skupnega odbora sprejet ob obstrukciji najverjetnejše bodoče opozicije in z vrsto amandmajev predlagateljev zakona. Predlog interventnega zakona poleg strank predlagateljic in tudi SDS podpirajo tudi gospodarska združenja. Odhajajoča vladajoča koalicija, sindikati, upravljavci socialnih blagajn, fiskalni svet in mnogi ekonomisti pa so do njega kritični. Glavni očitki so hitenje s postopkom sprejemanja zakona, poseganje v pridobljene pravice in odsotnost načrta, kako pokriti izpad v socialnih blagajnah oziroma proračunu, da ne prinaša razvojnega preboja in bodo od njega imeli koristi predvsem premožni.

Pri tem ciljajo predvsem na predlagano razvojno kapico pri 7.500. Več kot 7.500 evrov bruto plače ima namreč le dober odstotek Slovencev. Okoli 90 odstotkov jih dobiva 4.096 evrov ali manj – tu bi morali po mnenju nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča postaviti kapico, če bi želeli zajeti desetino najbolje plačanih zaposlenih.

Kritiki očitajo tudi, da razen znižanja DDV na osnovna živila in del energentov predlogi niso interventne narave, temveč posegajo v sistemske rešitve na različnih področjih, kot so normirani espeji, davki in socialni prispevki, zdravstvo in pokojnine. Na to je med drugim opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki tudi meni, da so nekatere rešitve lahko tudi ustavno sporne.