Sindikati si želijo, da bi o interventnem zakonu glasovali na referendumu

V sindikalnih centralah pred četrtkovo obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na pristojnem odboru DZ znova opozarjajo na škodljive posledice predlaganih rešitev, ki po njihovi oceni prinašajo velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov. V luči tega poslance pozivajo k izvedbi posvetovalnega referenduma, poroča STA.

Kot v skupnem sporočilu za javnost opozarja sedem največjih sindikalnih central, predlagani zakon posega v 10 zakonov, od katerih je osem sistemskih, prav vsi izmed njih pa urejajo vsebine, ki spadajo med temeljna ekonomska in socialna področja, ki jih obravnava Ekonomsko socialni svet (ESS).

Več ukrepov pa posega na področje obveznega pokojninskega zavarovanja in v vsebino pokojninske reforme, o kateri je bilo, kot so spomnili, pred letom dni doseženo soglasje vseh socialnih partnerjev in je bila “tripartitno usklajena kot paket sprememb na tem področju, ki je bil kot uravnotežen kompromis sprejemljiv z vseh strani”.

“Predlagani zakon je bil pripravljen brez socialnega dialoga in brez sodelovanja javnosti, v nasprotju z resolucijo DZ o normativni dejavnosti, predlagatelji pa se na seji ESS niso bili pripravljeni dogovoriti o načinu obravnave predmetnega zakona v socialnem dialogu,” so spomnili.

Obregnili so se tudi ob ime zakona, ki nosi besedo “interventnih”, čeprav po njihovem prepričanju za večino ukrepov, ki jih vsebuje, ni nikakršne podlage za to, da bi jih bilo treba sprejemati kot interventne.

Po oceni sindikalnih central prav tako ne obstajajo utemeljeni razlogi za to, da bi se predlagani ukrepi urejali v t. i. omnibus zakonu, ki v “konkretnem primeru predstavlja zlorabo te rešitve, krni demokratičnost zakonodajnega postopka in je v nasprotju z načelom pravne varnosti kot temeljnim elementom pravne države”.

Po njihovi oceni je podcenjena in nepopolna tudi ocena finančnih posledic predloga zakona. “Po naših ocenah so samo pri oceni javnofinančnih posledic uvedbe socialne kapice in t. i. polnem dvojnem statusu, katerega finančne posledice za pokojninsko blagajno sploh niso ocenjene, posledice podcenjene za več kot 400 milijonov evrov,” so navedli.

Kaj konkretno jih moti?

Glede konkretnih predlaganih rešitev so med drugim izrazili nasprotovanje ukrepu prisilnega upokojevanja, ki posega v zakon o delovnih razmerjih in predvideva avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi za delavce, ko ti izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, morebitno nadaljevanje delovnega razmerja pa pogojujejo s soglasjem delodajalca.

To po opozorilih sindikalnih central med drugim omogoča “arbitrarno in diskriminatorno odločanje o nadaljevanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev in posledično diskriminacijo pri dostopu do ugodnosti, ki jih imajo delavci ob ostajanju v zaposlitvi po izpolnitvi pogojev za upokojitev”.

Predlagana ureditev po njihovih navedbah omogoča tudi prekinitev delovnega razmerja za nekatere delavce, še preden bi dosegli pogoj 40 let delovne dobe, kar “pomeni tveganje za nižje pokojnine upokojencev, ki so začeli delati pozneje, za prekarne delavce in tiste, ki so imeli tekom delovne dobe več prekinitev, denimo zaradi brezposelnosti”.

Sindikalne centrale nasprotujejo tudi predlagani možnosti prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Kot poudarjajo, je slovenski pokojninski sistem pretočen sistem, v katerem se iz prispevkov aktivnih zavarovancev plačujejo pokojnine upokojencev, in ne naložben sistem, v katerem bi vsak varčeval zase in iz njega črpal ob izpolnitvi pogojev za upokojitev.

Pričakujejo, da bodo prejemanje polne pokojnine ob polni vključitvi v pokojninsko zavarovanje koristili v pretežni meri samostojni podjetniki, po možnosti tisti, ki zase vplačujejo prispevke od najnižje pokojninske osnove, in bodo tako še v času aktivne dobe že koristili socialni korektiv, ki ga v obliki najnižje pokojnine zagotavlja pokojninski sistem.

Na sindikalni strani so kritični tudi do predloga uvedbe t. i. socialne kapice, po kateri posamezniki s prejemki, višjimi od 7500 evrov, od prejemkov nad to višino ne bi več plačevali prispevkov za socialno varnost. Ta po njihovem mnenju predstavlja nepravično razporeditev davčnega bremena v družbi.

Predlagani ukrep, ki je po njihovi oceni bistveno prenizko ocenjen v smislu javnofinančnih posledic, prinaša koristi izrazito majhnemu krogu, v katerem v nasprotju s trditvami predlagateljev po podatkih statističnega urada v povprečju ni inženirjev. Hkrati pa ruši temeljna načela, na katerih temeljijo sistemi socialnih zavarovanj v Sloveniji in ogroža njihovo vzdržnost.

Glede predlaganih sprememb pri t. i. normiranih samostojnih podjetnikih pa so prepričani, da prinašajo tveganje za ponovno večjo segmentacijo na trgu dela in favoriziranje statusa samostojnega podjetnika pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi “z navideznimi koristmi na kratek rok in skritimi stroški in tveganjem revščine na dolgi rok”.

V reprezentativnih sindikalnih centralah medtem na načelni ravni ne nasprotujejo predlogu znižanja DDV za osnovna živila, vendar v isti sapi opozarjajo, da brez varovalk, ki bi zagotovile, da bi bile posledično cene teh živil dejansko sorazmerno nižje, cilji tega ukrepa ne bodo doseženi.

Glede začasnega ukrepa na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov pa so zapisali, da gre po njihovem prepričanju “za edini ukrep, ki bi potencialno lahko bil predmet interventne zakonodaje”.

O predlaganem znižanju davka od oddajanja premoženja v najem pa menijo, da bi ta ukrep lahko bil koristen za razreševanje stanovanjskega vprašanja, pri čemer bi se moral nanašati konkretno na najemnine za stanovanja in biti, podobno kot znižana stopnja DDV za osnovna živila, kombiniran z določeno regulacijo najemnin, kar bi zagotavljalo dejansko nižje in s tem bolj dostopne najemnine za stanovanja in ne zgolj višjih prejemkov lastnikov nepremičnin.

V zvezi s spremembami zakona o zdravstveni dejavnosti pa menijo, da je spreminjanje ureditve na predlagan način neodgovorno ter bi terjalo širšo razpravo o razumevanju našega zdravstvenega sistema in o ukrepih za njegovo izboljšanje. Vračanje ureditve v stanje, ki je praksi povzročalo številne težave in anomalije, je po njihovem prepričanju neustrezno.

Poslance pred obravnavo predloga zakona na pristojnem odboru DZ pozivajo, da o njem izvedejo posvetovalni referendum, na katerem se bodo imeli ljudje možnost izreči, ali je “zakon res za ljudi”. Sicer pa naj se iz zakona črtajo vse vsebine, ki se ne nanašajo na znižanje DDV za osnovna živila in energente.

Svoja stališča bodo v četrtek zjutraj pred sejo odbora predstavili tudi pred DZ, še piše STA.