Sporazum z Mercosurjem stopa v veljavo. Kdo si lahko obeta največ

S 1. majem se začne začasna uporaba trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim Mercosurjem. Gre za skupni južnoameriški trg, ki združuje trge Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja. Sporazum bo odprl nove priložnosti za slovenske izvoznike, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Študija Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete kaže, da sporazum glede na predvideno liberalizacijo nudi priložnosti za slovenska izvozna podjetja za igrače, električne aparate, stroje in izdelke iz papirja. Med sektorji z rastjo je študija izpostavila pet sektorjev, in sicer stroje, elektronske izdelke, lesno in papirno industrijo, nekovinske izdelke in kovine, so ugotovitve povzeli na ministrstvu.

Trenutno 99 odstotkov slovenskega izvoza v države Mercosur pomenijo industrijski proizvodi. Od tega zdravila 7,5 odstotka, deli rotacijskih strojev in medicinski instrumenti šest odstotkov, polizdelki iz aluminija 5,3 odstotka, imunološki izdelki 4,4 odstotka ter deli za stroje 3,9 odstotka, so našteli.

V katerih sektorjih se bo izvoz najbolj povečal

Sporazum bo postopoma popolnoma odpravil dajatve za 91 odstotkov blaga, ki ga podjetja EU izvažajo v države Mercosur. S tem se bo letno prihranilo več kot štiri milijarde evrov, pravijo na gospodarskem ministrstvu.

Sektorji, za katere se na ravni EU pričakuje, da se bo izvoz zaradi znižanja ali pa odprave carinskih stopenj najbolj povečal so avtomobili in avtomobilski deli, oblačila, usnjena obutev, žgane pijače in vina, stroji, kemični izdelki in zdravila. “Mercosur ima tudi velik potrošniški potencial za visokokvalitetne EU izdelke kot so vina, siri, mlečni izdelki,” so zapisali.

Skupni izvoz kmetijskih izdelkov EU naj bi se po analizi Evropske komisije povečal za 49 odstotkov, kar znaša 1,2 milijarde evrov. Izvozni potencial se bo povečal za večino kmetijskih izdelkov, še posebej to velja za sadje in zelenjavo, rastlinska olja, mlečne izdelke in pijače.

Države Mercosur prvič odpirajo tudi svoje trge javnih naročil, s čimer bodo ponudniki iz EU lahko sodelovali na javnih razpisih tudi v tistih državah Mercosur, ki niso članice Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (WTO) o vladnih naročilih. 

Uvoz občutljivih proizvodov po nižjih carinah omejen

Na drugi strani bo sporazum odpravil uvozne dajatve za 92 odstotkov blaga po poreklu iz držav Mercosur, izvoženega v EU. Občutljivi kmetijski proizvodi, kot so govedina, sladkor ali perutnina, se bodo uvažali po preferencialni carinski stopnji le v okviru kvot.

Za Argentino, Urugvaj in Paragvaj začasni sporazum v celoti odpravlja izvozne dajatve na surovine in industrijsko blago ali jih obračunava po stopnji nič. Prav tako znižuje izvozne dajatve na kmetijske proizvode (Argentina) ali jih odpravlja (Urugvaj, Paragvaj in Brazilija).

Skupni učinek sporazuma z državami Mercosur na celotno EU gospodarstvo naj bi po podatkih Evropske komisije znašal okoli 80 milijard evrov ob popolnem izvajanju sporazuma, so še sporočili z gospodarskega ministrstva.