Interventni zakon tretjega bloka prvič v DZ: ukrepi za normalno življenje ali zakon za bogate?

Državni zbor je danes opravil prvo obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok. Poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za blaženje energetske krize, pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Ključne ukrepe zakona je uvodoma predstavil Janez Cigler Kralj (NSi, SLS in Fokus), ki je dejal, da je večina gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov, kmetov in tistih, ki delajo, o zakonu izrazilo pozitivno mnenje. “Ključni predlogi, ki smo jih vključili v ta naš razvojni zakon, so namenjeni praktično vsem skupinam prebivalstva, obrtništva, podjetništva, zaposlenim, kmetom,” je povedal.

Kot enega izmed nosilnih ukrepov zakona je Cigler Kralj izpostavil razvojno kapico. Predlagajo, da se najvišja osnova za plačilo vseh vrst prispevkov in za vse zavezane omeji pri 7.500 evrih. “Gre za izjemno pomemben razvojni ukrep, ki bo zadržal tiste najbolj ustvarjalne in najbolj sposobne v Sloveniji,” je dejal. Zvišanje stopnje obdavčitve dela v času vlade Roberta Goloba je označil za nesprejemljivo in navedel, da ta duši podjetniško miselnost in ovira ustvarjanje delovnih mest.

Z zakonom želijo urediti tudi sistem normirancev, pri čemer je Cigler Kralj poudaril, da bi ukrepe še nadgrajevali v dogovoru z njimi, pravil igre pa da ne bi spreminjali “vsake pol leta”. Med ukrepi za mlade družine je izpostavil še znižanje davka na oddajanje premoženja v najem, na 15 odstotkov za splošno populacijo in na pet odstotkov za mlade.

SDS: Gre za ukrepe za normalno življenje

V Slovenski demokratski stranki so zakonu napovedali podporo. Predlagani ukrepi pomenijo pomembno razbremenitev za ljudi in gospodarstvo, je dejal poslanec SDS Rado Gladek. Golobovo vlado v odhodu je označil za vlado škodljivih ukrepov. Kot je navedel, je ljudi in gospodarstvo obremenila z višjimi dajatvami, več birokracije in slabšim poslovnim okoljem, denarja v proračunu pa kljub temu ni dovolj.

Med ključnimi napakami aktualne vlade na davčnem področju je izpostavil razveljavitev davčne reforme, ustavitev razbremenitve dohodnine in zaostrovanje pogojev za normirance. Državljane je obremenila s prispevkom za dolgotrajno oskrbo in obveznim zdravstvenim prispevkom, pa tudi z dvigom obdavčitve oddajanja v najem z dvigom obdavčitve oddajanja v najem (odhajajoča vlada je ponovno zvišala stopnjo davka, ki jo je predhodna Janševa vlada znižala, op. a.) in dvigom stopnje DDV za sladke pijače, je naštel. Spomnil je tudi na dodatna administrativna bremena, kot je beleženje evidenc delovnega časa. “S takšno politiko Slovenija ne bo napredovala, ampak bo še naprej nazadovala,” meni poslanec SDS.

Gladek je zavrnil očitke predstavnikov sedanje vlade, sindikatov in nevladnikov, da je interventni zakon, ki ga predlaga tretji politični blok, zakon za bogate. “Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje, kmete, sobodajalce in upokojence. So to bogataši? Uvedba mikro espeja za prihodke do približno 18.000 evrov letno. So to bogataši? Znižanje DDV na osnovna živila je osnovna hrana, privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente. So ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje,” je dejal.

O predlogu nižje obdavčitve najemnin je menil, da se z njim prvič resno posega v povečanje ponudbe stanovanj, o razvojni kapici pa da je ključen ukrep za zadržanje najboljših kadrov v Sloveniji. “Predlagani zakon predstavlja dobro in nujno osnovo za razbremenitev ljudi in gospodarstva ter za ponovni zagon razvoja Slovenije,” je sklenil.

NSi: Zgodil se je politični obrat

Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus), eden od prvopodpisanih pod interventni zakon, je že izpostavljenim obremenitvam vlade v odhodu opozoril še na hitro spreminjanje zakonodaje ter na odhode nekaterih podjetij v bližnje države z ugodnejšim in bolj predvidljivim davčnim okoljem. “Te politike je po štirih letih končno konec, zgodil se je politični obrat in ta interventni zakon je dejansko prvi paket odprave posledic prejšnje vlade,” je naznanil.

Tudi sam je zavrnil očitke, da je zakon namenjen bogatim, in dejal, da zakon vsebuje tudi socialno komponento. “Za osnovna živila nižjo stopnjo DDV, enako velja to za energente. Spet vračamo boljšo ureditev za normirance. To niso bogatuni, to so tisti, ki delajo, res se borijo iz dneva v dan za posel. Urejamo mikro espeje, ker je treba dati tudi espejem spodbude, ne pa da se jih tolče iz dneva v dan in privija,” je menil.

O razvojni kapici je še dejal, da je ta eden ključnih signalov, da se država resno loteva problematike zadrževanja kvalificirane delovne sile in privabljanja takšnih kadrov v Slovenijo. “Ne govorimo o nobeni bogatunski kapici. Govorimo o tem, da zadržimo mlade talente, da zadržimo v državi sposobne ljudi, mogoče pripeljemo tudi druge sem,” je navedel Vrtovec.

Demokrati: Odprava ključnih blokad v zdravstvu

Mojca Žnidarič iz Logarjevih Demokratov, ki so prav tako med predlagatelji zakona, je poudarila, da interventni zakon naslavlja ključne izzive ter prinaša takojšnje in konkretne rešitve. “Naš cilj je preprost: nižje položnice, nižji davčni pritisk na delo, lažji dostop mladim do stanovanj ter okolje, v katerem se delo, podjetnost in inovacije znova izplačajo,” je naštela.

Opozorila je na razmere v zdravstvu in dolge čakalne dobe. “Zakon vlagamo in podpiramo, ker odpravlja ključne blokade. Omogoča več fleksibilnosti pri delu, omogoča boljše sodelovanje med izvajalci in omogoča, da se obstoječe kapacitete dejansko uporabijo. Cilj je zelo preprost: več opravljenih storitev in krajše čakalne vrste,” je navedla.

Katja Kokot iz Resnice je poudarila, da močno socialno državo lahko podpira le močno gospodarstvo. “Brez podjetij ni delovnih mest, brez delovnih mest ni prispevkov, brez prispevkov pa ni ne zdravstva, ne pokojnin, ne socialne varnosti. Če hočemo zaščititi ljudi, moramo zaščititi tudi pogoje, v katerih lahko podjetja delajo, rastejo in zaposlujejo,” je menila. V Resnici so zato zakonu napovedali podporo.

Levica: To je zakon za bogate

V poslanski skupini Levice in Vesne bodo zakonu nasprotovali. Asta Vrečko je poudarila, da gre za zakon, ki je zakon za bogate. “Ljudem, ki bi jim po zatrjevanju predlagateljev pomagal, bodisi ne prinaša ničesar bodisi jim celo škoduje in jemlje, je pa izrazito ugoden za kapital in za tiste z zelo visokimi dohodki. Namesto ciljanih odgovorov na realne izzive, kot je na primer energetska kriza, prinaša nepremišljene in nepovezane posege v ključne sistemske zakone – kar nekaj teh zakonov,” je dejala.

Ukrep znižanja davka na oddajanje stanovanj po prepričanju poslanske skupine ne bo znižal najemnin, ampak bo povečal zaslužke lastnikov stanovanj, ukrep znižanja DDV na prehrano in energijo pa se bo prav tako prelil v dobičke trgovcev, kar je po njenem potrdil tudi primer na Hrvaškem.

Ukrep najvišje osnove za izračun prispevkov ali tako imenovana socialna kapica, pa po njihovem mnenju ni niti malo socialna. “[Kapica] pomeni povečanje dohodkov za tiste z najvišjimi plačami, medtem ko za večino, torej vse, ki zaslužijo približno 7.500 evrov na mesec, ne prinaša ničesar. Koliko mladih poznamo, ki jih želimo zadržati v Sloveniji s to kapico, da zaslužijo toliko?” se je vprašala.

Vrečko je opozorila tudi, da bo zakon, ki je bil spisan brez dialoga in razumevanja širših posledic, že v prvem letu zvrtal milijardo luknjo v proračunu. Ob tem je dodala, da je zakonu že takoj v aprilu nasprotoval tudi fiskalni svet, prav tako je doživel široko nasprotovanje tako javnosti kot tudi stroke.

Svoboda: To je obvod demokracije

Mnenje, da je zakon namenjen bogatim, delijo tudi v Svobodi, kjer so prav tako napovedali nasprotovanje zakonu. “To je zakon za tiste, ki solidarnost in socialno državo razumejo kot oviro, za tiste, ki mislijo, da se razvoj meri samo v višini dobička, ne pa tudi v dostojanstvu človeka,” je povedala Tamara Kozlovič. “Predlagatelji zakona govorijo o razvoju Slovenije, ki ga očitno razumejo kot divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in kot višje plače za en odstotek tistih, ki so že danes najbolje plačani in najbogatejši,” je dejala.

Kot posebej nevarno pri tem zakonu je izpostavila napad na socialni dialog, saj se o pravicah delavcev, pokojninskem sistemu, prispevku zdravstvu, dolgotrajni oskrbi ne odloča na hitro, brez analiz, brez vlade, s polnimi pooblastili in brez socialnih partnerjev. “To ni odgovorna politika. To je obvod demokracije. To je poskus, da se umazano delo opravi hitreje, preden se ljudje sploh zavedo, kaj se jim pripravlja,” je bila kritična. 

SD: Tveganje za javne finance

Tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov so napovedali glasovanje proti predlogu sklepa, da je interventni zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Ocenjujejo, da ukrepi v tej fazi ne ponujajo dovolj jasnih odgovorov glede njihove celovitosti, medsebojne usklajenosti in dolgoročnih učinkov, je stališče SD predstavil Darko Ratajc.

Razpravo o razbremenitvi dela in podjetništva sicer razumejo kot legitimno in potrebno, vendar opozarjajo, da mora vsaka takšna razprava temeljiti na jasnih podatkih, realnih ocenah učinkov in predvsem na odgovornem odnosu do javnih financ ter družbene solidarnosti. Prav tako pa mora nujno prestati proces socialnega dialoga in doseči dogovor s socialnimi partnerji, je navedel Ratajc.

Izpostavil je, da vprašanje financiranja teh ukrepov ostaja odprto, kar prinaša resna tveganja za javnofinančni sistem. Dodatna vprašanja odpira tudi način priprave in obravnave zakona, ki posega v več področij in zakonov hkrati, to pa zmanjšuje preglednost in otežuje razumevanje, je dejal. V SD so še pozvali k previdnemu in premišljenemu sprejemanju odločitev v času, ko izvršilna oblast še nima polnega mandata in tudi ne prevzema odgovornosti za njihovo implementacijo.