Velika večina lani brez težav pri usklajevanju dela in družinskih obveznosti
V Sloveniji lani 80 odstotkov delovno aktivnih ni imelo težav pri usklajevanju dela in družine. Med delovno aktivnimi moškimi jih je desetina poročala, da je morala delo prilagoditi skrbi za otroke ali odrasle, med ženskami pa je bilo takšnih četrtina, je ta teden objavil državni statistični urad.
Po navedbah statistikov je za otroke, mlajše od 15 let, skrbelo približno 30 odstotkov odraslih v starosti med 18 in 74 let. Več kot petina je skrbela za svoje ali partnerjeve otroke, osem odstotkov pa jih je redno skrbelo za vnuke.
Za vsaj enega otroka je skrbelo 35 odstotkov oz. 352.000 delovno aktivnih oseb. Med neaktivnimi pa je za otroke skrbela približno petina oz. okoli 100.000 oseb. V tej skupini so nekaj več kot tri četrtine predstavljali stari starši, ki so skrbeli za vnuke, nekaj manj kot četrtino pa tisti neaktivni, ki so skrbeli za svoje ali partnerjeve otroke. Večino neaktivnih prebivalcev sicer sestavljajo upokojenci, sledijo dijaki in študenti.
Težav z usklajevanjem dela in družinskih obveznosti medtem ni imelo 85 odstotkov delovno aktivnih moških in 80 odstotkov delovno aktivnih žensk.
Desetina žensk je po pojasnilih statistikov poročala, da sta največjo oviro predstavljala dolg delovnik ali zahtevno in utrujajoče delo. Med moškimi je bilo takih pet odstotkov. Za približno osem odstotkov vseh delovno aktivnih sta bila največji oviri pri usklajevanju dela in družine nepredvidljiv urnik ali dolga vožnja na delo.
Glede prilagoditev, ki so potrebne za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pa je med delovno aktivnimi moškimi desetina poročala, da je morala delo prilagoditi skrbi za otroke in odrasle. Med ženskami je bil ta delež približno četrtinski. Največ si jih je delo prilagodilo s prilagojenim urnikom in krajšim delovnim časom ali pa so opravili druge prilagoditve, denimo z več dela na daljavo.
Približno petina delovno aktivnih je lani pogosto ali občasno delala od doma. Med skrbniki mlajših otrok so bili deleži približno enaki kot v povprečju med vsemi delovno aktivnimi, medtem ko so tisti, ki so skrbeli za starejše otroke ali odrasle sorodnike, od doma delali nekoliko več. Skupno jih je pogosto ali včasih delalo 22 odstotkov, med ženskami približno četrtina, med moškimi pa nekoliko manj kot petina.
Kadarkoli doslej je bila zaradi nege otrok z dela odsotna nekaj manj kot polovica oseb v starosti med 18 in 54 let. Pri tem so bile upoštevane vse daljše odsotnosti z dela, povezane z nego ali varstvom otrok, vključno z materinskim, očetovskim ali starševskim dopustom. 60 odstotkov jih je bilo odsotnih do vključno enega leta.
Struktura 444.000 prebivalcev, kadar koli odsotnih z dela zaradi nege otrok, je bila lani neuravnotežena po spolu. Delež žensk je znašal 61 odstotkov, izmed teh pa jih je bilo 249.000 oz. 92 odstotkov z dela odsotnih zaradi nege otrok od pol leta do vključno treh let. Na drugi strani je bilo z dela šest mesecev ali manj odsotnih 169.000 oz. 98 odstotkov moških.
