Kako se bomo spopadli z energetsko krizo? Bruselj bo predstavil paket ukrepov

Evropska komisija naj bi danes predstavila paket nezavezujočih ukrepov, katerih cilj je blaženje posledic vojne na Bližnjem vzhodu.

Ukrepi naj bi po vzoru ukrepov v energetski krizi leta 2022 ostali le kot priporočilo. Odločitev, ali jih bo uvedla, bo torej v domeni posamezne države članice.

Priporočila: delo na daljavo, manj letov

V zadnjih dneh so Reuters, Financial Times in Politico navajali nekatere možne ukrepe in se pri tem sklicevali na (različne) osnutke načrta komisije.

Kot je poročal N1, ki je povzemal bruseljski Politico, naj bi komisija spodbujala države, da podjetjem odredijo obvezen dan dela na daljavo na teden, znižajo cene javnega prevoza ali poskrbijo, da bo ta za nekatere uporabnike brezplačen, ter ljudi odvračajo od uporabe avtomobilov.

Predlagala naj bi poziv upraviteljem javnih in poslovnih stavb k znižanju temperature ogrevanja in prilagoditvi nastavitev klimatskih naprav, da zmanjšajo porabo.

V Bruslju naj bi med drugim predlagali tudi dneve brez avtomobilov v mestih, širitev kolesarskih stez, spodbujanje uporabe tovornih koles za dostavo in zahteve po omejitvi službenih poti z letali.

Socialni lizing

Financial Times je v ponedeljek pisal, da naj bi Bruselj predlagal tudi znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za zelene tehnologije, kot so toplotne črpalke, kotli in sončni paneli.

Na drugi strani pa tudi pomoč državam članicam pri razvoju socialnih lizinških shem za čiste in energetsko učinkovite tehnologije, kot so električni avtomobili in baterije. Gre za možnost lizinškega financiranja prek države, ki poveča dostopnost zelenih tehnologij za tiste, ki bi si naložbo sicer težje privoščili.

Pri nas je Eko sklad prejšnji teden zvišal subvencije za toplotne črpalke in nekatere naložbe za večjo energetsko učinkovitost.

Obenem naj bi predlagala ukrepe za znižanje dajatev na elektriko, ki so ponekod višje od tistih za fosilna goriva. Z znižanjem bi lahko evropska gospodinjstva v povprečju privarčevala 200 evrov letno, je marca dejala von der Leyen, pri čemer je situacija od države do države precej različna.

Proti zapiranju nukleark

Reuters pa je včeraj poročal, da naj bi Bruselj države pozval tudi, da naj ne ugašajo predčasno jedrskih elektrarn.

Ena od držav, ki ima to v načrtu za prihodnje leto, je Španija. Energetske družbe v tej južnoevropski državi so sicer politiko po pisanju Reutersa že pozvale, naj odloži zaprtje prvega reaktorja. Belgija in Nizozemska sta medtem v zadnjem času preklicali namero o zaprtju elektrarn.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji mesec izjavila, da je zmanjšanje evropskega jedrske flote “strateška napaka” in da je vojna v Iranu dokaz, kako je Evropa izpostavljena uvozu nafte in plina.

Po vzoru leta 2022 pa naj bi evrokrati razmišljali tudi o skupnih nakupih nafte in plina ter tokrat tudi letalskega goriva.