Kje bo omejeno kratkoročno oddajanje? Znana merila za seznam občin

V občinah z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema bi veljala 60-dnevna omejitev oddajanja. Občine jo lahko s splošnim aktom tudi spremenijo.
Vlada je danes sprejela metodologijo, na podlagi katere bosta pristojni ministrstvi oblikovali seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028, poroča STA.
Uredba o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028 določa merila, kazalnike in metodologijo za prepoznavanje občin, kjer obstaja povečano tveganje, da kratkotrajno oddajanje stanovanj negativno vpliva na dostopnost stanovanj, so zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
V občini, ki je na seznamu občin z visokim tveganjem, se oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju lahko opravlja največ 60 dni v koledarskem letu. A zakon o gostinstvu, na katerem temelji danes sprejeta uredba, občinam omogoča, da lahko časovni obseg kratkotrajnega oddajanja določijo s splošnim aktom, in sicer med 30 in 270 dni v koledarskem letu.
Izpolnjeni morata biti dve merili
Kot so zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, morata biti za uvrstitev med občine z visokim tveganjem hkrati izpolnjeni dve merili – visoka nedostopnost stanovanj in velik obseg oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem.
Nedostopnost stanovanj bodo ugotavljali na podlagi primerjave median cen nepremičnin v občini z državnimi povprečji, obseg kratkotrajnega najema pa na podlagi razmerja med številom prenočitev in številom prebivalcev, navaja STA.
Kot so izpostavili na ministrstvu, uredba temelji na uradnih in primerljivih podatkih, ki jih zagotavljata državni statistični urad in Geodetska uprava RS.
“Sama po sebi ne uvaja omejitev, temveč omogoča identifikacijo občin, kjer lahko občine na podlagi zakonskih pooblastil sprejemajo ukrepe, prilagojene lokalnim razmeram,” so namen uredbe še pojasnili na ministrstvu.
Spomnili so, da je bilo gradivo pred sprejemom v javni obravnavi, v katero so bili vključeni ključni deležniki.
Sobodajalci pričakujejo ustavno presojo
Sobodajalci so do uredbe kritični. Kot so sporočili iz Združenja sobodajalcev, je bila sprejeta brez strokovno utemeljenih kriterijev, zarezala pa bo tako v državni kot lokalne proračune.
Uredba je v delu, ki določa merili za uvrstitev med občine z visokim tveganjem, po oceni sobodajalcev sama po sebi statistični absurd, saj metodologija za izkaz visokega odklona predpostavlja že izpolnjevanje samega nacionalnega povprečja prodajnih cen nepremičnin in deleža nočitev pri zasebnikih, so zapisali.
V združenju ponavljajo, da je časovno omejevanje oddajanja nepremičnin ustavno sporno, pri čemer so spomnili, da je zakon o gostinstvu, ki je tudi podlaga za danes sprejeto uredbo, na pobudo državnega sveta v ustavni presoji. Pričakujejo tudi ustavno presojo uredbe, na kar je po njihovih informacijah zaradi posega v lokalno samoupravo pripravljenih okrog 10 občin.
Zavzemajo se za moratorij na zakon, kar so v predlog interventnega zakona vključile tudi stranke tako imenovanega tretjega političnega stebra – NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. “Moratorij, ki bi tudi določitev seznama občin s časovno omejitvijo dejavnosti odložil za eno leto, je sistemska nuja,” so po pisanju STA še poudarili v Združenju sobodajalcev.