Bruselj nad proizvajalca nutelle. So cenovne razlike med državami EU upravičene?

Evropska komisija je v ponedeljek objavila, da izvaja nenapovedane protimonopolne preiskave v prostorih podjetja, ki deluje v sektorju čokoladnih slaščic, na območju dveh držav Evropske unije (EU). Imena podjetja ni navedla. 

Je pa Bloomberg razkril, da je tarča italijanski Ferrero, proizvajalec mnogih prepoznavnih znamk slaščic. V podjetju so za Bloomberg potrdili, da so bili preiskovalci v njihovih pisarnah, in zatrdili, da jim zagotavljajo vse zahtevane podatke in dokumentacijo. Lastnik Ferrera je Italijan Giovanni Ferrero, sedež skupine pa je v Luksemburgu.

Komisija je sporočila, da se preiskava osredotoča na vprašanje, ali je proizvajalec slaščic omejil trgovanje s svojimi izdelki med državami EU, kar je znano kot praksa ozemeljskih omejitev dobav. “Komisija zlasti preiskuje morebitno segmentacijo trga v obliki omejitev trgovine z blagom med državami članicami na enotnem trgu in ovir za nakupe v več državah,” piše v sporočilu.

Manjša izbira, cenovne razlike

Gre za dlje časa problematizirano prakso multinacionalk. Tako imenovane ozemeljske omejitve dobave pomenijo možnost, da proizvajalec ali dobavitelj določi, da se določen izdelek lahko prodaja samo v določenih državah oziroma da se v različnih državah prodaja pod različnimi pogoji.

Praviloma se je poslužujejo veliki igralci prehranske industrije, katerih izdelki “ne smejo manjkati na policah”. S pogodbeno klavzulo preprečijo, da bi trgovci izdelke kupovali v eni državi EU (kjer bi jih na primer dobili ceneje) in prodajali v drugi.

Bruselj želi prakso velikih proizvajalcev, ki trgovcem na drobno ali debelo “brez objektivne utemeljitve preprečujejo nakup blaga v eni državi EU in njegovo nadaljnjo prodajo v drugi”, omejiti. Menijo namreč, da to zmanjšuje izbiro za potrošnike in prispeva k cenovnim razlikam pri vsakdanjem potrošniškem blagu po vsej EU, s tem pa ovira delovanje enotnega trga.

Kot smo pisali, se za ukrepanje zavzema predvsem Avstrija, ki v potezah multinacionalk vidi del razlage za primerjalno višje cene hrane kot jih ima Nemčija, poziv pa naj bi takrat podprla tudi Slovenija.

Visoke globe

S tem bi lahko kršilo protimonopolna pravila EU, ki prepovedujejo kartele in omejevalne poslovne prakse ter zlorabo prevladujočega položaja na trgu. Globe za kršitev teh pravil lahko znašajo do 10 odstotkov globalnih prihodkov, vendar redko dosežejo te ravni, je pisal Bloomberg.

Podobne prakse je komisija v preteklosti že kaznovala. Tako je maja 2024 ameriškemu podjetju Mondelez naložila globo v višini 337,5 milijona evrov zaradi omejevanja čezmejnega trgovanja z različnimi znamkami čokolade, piškotov, kave.