Proračunska poraba raste prehitro, Boštjančič pričakuje predloge, kje rezati

Predsednik Državnega sveta in šef stranke Fokus Marko Lotrič je na spletu objavil dopis ministrstva za finance, poslan Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v katerem ministrstvo za finance poziva predlagatelje finančnih načrtov za proračunske porabnike in ZZZS, da mu do danes predlagajo predpise in ukrepe, s katerimi bi zmanjšali odhodke in izboljšali saldo javnih financ.

Ker je v dopisu naveden datum iz leta 2025, med naslovi za vročanje pa poleg ZZZS le elektronski naslov Državne volilne komisije, se je pojavil dvom v pristnost dokumenta. A so nam na ZZZS prejšnji teden potrdili, da so prejeli poziv ministrstva za finance, na ministrstvu pa, da so dopis res poslali.  

Kaj se je spremenilo v petih mesecih od potrditve proračuna za 2026, da zdaj iščemo možne prihranke? In kako vzdržne so javne finance po štirih letih vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča?

Volitve so mimo.
Rezat je treba. pic.twitter.com/k7kR1fBdSo

— Marko Lotrič (@LotricMarko) April 14, 2026

Kje so naše fiskalne meje

Ministrstvo se v dopisu sklicuje na sklep vlade Roberta Goloba, sprejet 9. aprila. Na tisti seji se je vlada seznanila z osnutkom letnega poročila o napredku 2026, dokumenta, v katerem država vsako leto Bruslju poroča o skladnosti s fiskalno zavezo, določeno v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije za obdobje od 2025 do 2028.

Gre za načrt, ki ga je vlada Roberta Goloba pred letom 2025 predložila Bruslju, v njem pa se zavezala k določenim omejitvam pri porabi, ki ji sčasoma omogočajo povratek do 60-odstotnega deleža dolga v BDP in vzdržen primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.

V načrtu je tako določena meja rasti očiščenih izdatkov (gre za vnaprej določen nabor postavk proračunskih odhodkov), ki naj je država v posameznem letu ne bi presegla. Po načrtu naj bi Sloveniji srednjeročno vzdržnost javnega dolga in primanjkljaja zagotovila 6,2-odstotna rast očiščenih odhodkov v letu 2024, 5,6-odstotna rast v letu 2025 in 4,4-odstotna rast v letu 2026 oziroma 17,1-odstotna kumulativna rast v letih 2024 do 2026.

A kaže se, da izdatki rastejo hitreje. Z navodilom vlada, kot razloži sama, naslavlja “resnost fiskalnega položaja zaradi odstopanj od fiskalnih zavez”.

Lani rast, a znotraj dopustnega

V letu 2024 je rast očiščenih odhodkov znašala 4,2 odstotka, kar je pod mejo. Že lani pa se je stanje obrnilo in Slovenija je porabila tudi prostor, ki ga je pridobila z nižjo rastjo v 2024.

V 2025 rast očiščenih izdatkov ne bi smela preseči 5,6 odstotka. Na ministrstvu za finance so aprila lani ocenjevali, da bo 5,3-odstotna. A proti koncu leta sta tako Evropska komisija kot fiskalni svet opozorila, da bo rast višja.

Že konec lanskega leta je nato tudi ministrstvo ugotavljalo, da se je v letu 2025 rast očiščenih izdatkov zvišala na kar 7,7 odstotka. Evropska komisija je napovedala 8,1 odstotka. Zdaj pa je ministrstvo izračunalo, da se je v letu 2025 rast povišala celo na 8,5 odstotka. Od tega je bilo 0,4 odstotne točke zaradi višjih obrambnih izdatkov, ki se zaradi aktivirane odstopne klavzule ne štejejo; skupno je torej Slovenija leto 2025 sklenila z 8,1-odstotno rastjo izdatkov.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, so razlog za odstopanja v 2025 (poleg višjih izdatkov za obrambo, ki ne štejejo) višji izdatki za plačno reformo, zakonske obveznosti za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter občine. Navajajo tudi učinek nižje osnove za 2024, ki je bila sprva 4,5-odstotna, nato pa se je zaradi revidiranja statističnih podatkov znižala za 0,3 odstotne točke.

A vlada ugotavlja, da je realizacija za leti 2024 in 2025 še bila “znotraj dopustnih odstopanj”. Po navedbah v preteklih poročilih ministrstva za finance je meja fiskalnih zavez za ti dve leti pri 12,1 odstotka, pri čemer Bruselj dopušča odstopanje v višini 0,6 odstotka BDP. V našem primeru so se izdatki povečali za 12,5 odstotka.

Izziv v letošnjem letu

Problem pa je letošnje leto. V načrtu je za 2026 predvidena največ 4,4-odstotna rast očiščenih izdatkov. A Evropska komisija je že lani ocenila, da bo tudi letos rast znatno višja: 5,7 odstotka.

Zdaj pa je ministrstvo ocenilo še veliko večje odstopanje, in sicer naj bi rast dosegla 8,2 odstotka oziroma 7,7 brez upoštevanja obrambnih izdatkov. S tem naj bi kumulativna rast v obdobju od 2024 do 2026 presegala fiskalno zavezo (17 odstotkov) za 4,4 odstotne točke, ugotavlja ministrstvo.

V tem primeru bi bilo (ob upoštevanju nacionalne odstopne klavzule za obrambne izdatke) v letu 2026 kumulativno odstopanje na kontrolnem računu 1,7 odstotka BDP. To pa je nad dopustnim, saj Bruselj dovoljuje kumulativno odstopanje do 0,6 odstotka BDP, je še navedeno v osnutku letošnjega letnega poročila.

V primeru odstopanj lahko Evropska komisija sproži postopek presežnega primanjkljaja, kar pomeni strožji nadzor iz Bruslja, več poročanja. Na tako stanje bi se lahko odzvali tudi finančni trgi; višji zahtevani donosi bi podražili zadolževanje naše države.

Postopek čezmernega primanjkljaja lahko sledi tudi v primeru, da bi javnofinančni primanjkljaj presegal 3 odstotke BDP. Komisija je decembra Sloveniji za leto 2026 napovedovala primanjkljaj v višini 2,3 odstotka BDP, torej pod kritično vrednostjo. Novo napoved bo objavila maja.

Fiskalni svet opozarjal že lani

Vlada je še konec lanskega oktobra zatrjevala, da “javnofinančne projekcije za sektor država kažejo, da bodo zaveze iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije od 2025 do 2028 izpolnjene”. Izračuni so kazali, da bo rast izdatkov tik pod 17 odstotki.

Fiskalni svet pa je ocenjeval, da to ne drži, kar se zdaj potrjuje tudi v vladnih ocenah. “Ugotovitve iz sporočila po zadnji seji vlade glede odstopanja od fiskalnih zavez so podobne opozorilom, ki jih je fiskalni svet izpostavil že lani jeseni,” pravi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Fiskalni svet bo podrobnejšo oceno vladnega poročila o napredku objavil danes. Preden ga vlada pošlje v Bruselj, bo osnutek letnega poročila obravnaval tudi Državni zbor (DZ).

Glede poziva ministrstva proračunskim porabnikom, da najdejo prihranek, pa Kračun pravi, da ima vlada skladno z zakonom o fiskalnem pravilu oziroma zakonom o javnih financah možnost ukrepanja, če ugotovi, da se pojavljajo možnosti odstopanja od proračunskih ciljev oziroma od zagotavljanja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Ministrstvo za finance navaja, da se bo osredotočilo na področja, kjer je javna poraba najbolj porasla.

Nevzdržen tempo dvigov porabe

Vlada Roberta Goloba je v zadnjem letu sprejemala ukrepe z znatnim proračunskim učinkom. Novembra je bila uzakonjena božičnica, januarja dvig minimalne plače.

Na ministrstvu za finance so nam na vprašanje, kateri ukrepi, potrjeni s strani vlade in Državnega zbora (DZ), so povzročili odstopanja in ali je ministrstvo za finance tem ukrepom nasprotovalo, odgovorili, da so odstopanja “v veliki meri tudi odraz sprejetih zakonskih ukrepov po sprejemu sprememb državnega proračuna za leto 2026, na primer dviga minimalne plače, ki vpliva tudi na nekatere druge izdatke”.

Spomnimo, da je ministrstvo za finance predlogu ministra za delo Luke Mesca za dvig minimalne plače na 1.481,88 evra bruto oziroma tisoč evrov neto, ki je precej presegel stopnjo inflacije, nasprotovalo. Prinesel naj bi približno 0,3 odstotka BDP dodatnih odhodkov. Dvig minimalne plače namreč pomeni tudi samodejen dvig nekaterih drugih prejemkov, od najnižjega nadomestila za brezposelnost do urnih postavk za študentsko delo in osebno asistenco. Minister Boštjančič je po odločitvi Mesca dejal, da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov, češ da rebalansa ne bo.

Tako božičnica kot dvig minimalne plače sta bila sprejeta kljub opozorilom fiskalnega sveta lani jeseni, da je potrebno omejiti rast tekoče porabe, ki je v veliki meri trajne narave, kar pomeni, da povečuje odhodke tudi v letih po uvedbi. “Njena rast brez interventnih ukrepov je bila v povprečju zadnjih petih let 7,5-odstotna, medtem ko je dolgoročno povprečje pred epidemijo znašalo 2,4 odstotka. V letu 2025 naj bi se tekoča poraba povečala za več kot 12 odstotkov, predvsem zaradi spremembe plačnega sistema v javnem sektorju.”

Nova kriza, ki bo terjala intervencijo države

Na ministrstvu so poleg minimalne plače med razlogi za odstopanja od fiskalnih zavez izpostavili še “hitro spreminjajoče se geopolitične in makroekonomske razmere, kar povečuje tveganja uresničitve napovedi fiskalnih agregatov”.

Zaradi učinkov vojne na Bližnjem vzhodu se slabšajo obeti za rast gospodarstva, ki naj bi sicer še vedno znašala dva odstotka. Vlada pa bo učinke povišanih cen energentov morala blažiti s pomočmi, ki praviloma terjajo veliko proračunskega denarja. To vlada omeni tudi v osnutku poročila, ki ga pošilja v Bruselj, saj omenja potrebo po ustvarjanju “morebitnega dodatnega fiskalnega prostora za ukrepanje v primeru zaostrenih razmer, zlasti na področju energetske krize”.

Poleg tega vlada opozarja, da je “v danih okoliščinah manevrski prostor za dodatno zniževanje prihodkov zaradi sistemskih sprememb na davčnem področju zelo omejen”.

“Zato morajo morebitni predlogi za znižanje davčnih in nedavčnih prihodkov nujno vključevati tudi konkretno opredeljene nadomestne ukrepe za izpad teh prihodkov, bodisi na strani zmanjšanja odhodkov bodisi z zagotovitvijo drugih nadomestitvenih virov prihodkov,” pišejo.

Javni dolg Slovenije, ki je zdaj pri 65,7 odstotka BDP, naj bi se sicer vseeno zmanjševal. Na podlagi zadnje napovedi gospodarskih gibanj vladnega urada Umar naj bi se konec leta gibal na ravni okoli 65 odstotkov BDP.