Ob koncu Orbanove ere: kako tesne so naše gospodarske vezi z Madžarsko

Na Madžarskem se je na prelomnih parlamentarnih volitvah končala 16-letna vladavina premierja Viktorja Orbana. Severovzhodna soseda je osma največja trgovinska partnerica Slovenije, a je obseg te trgovine bolj kot od menjave oblasti v obeh državah odvisen od “uspešnosti azijske konkurence na slovenskem trgu. Politika na to nima skoraj nobenega vpliva,” je za Forbes Slovenija dejal glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.

Trgovina med državama v zadnjih letih raste, Slovenija pa več uvozi iz tam, kot tja izvozi. Poleg tega smo leta 2022 vzpostavili povezavo za izmenjavo električne energije, več desetletij je v načrtu tudi vzpostavitev plinske povezave. Za Luko Koper je Madžarska eden ključnih trgov, obenem pa je slovensko pristanišče strateškega pomena za madžarski izvoz in uvoz. Nekatera slovenska podjetja si veliko obetajo tudi od madžarske strategije, da postane evropski epicenter proizvodnje električnih vozil in baterij, čeprav največja slovenska naložba na Madžarskem prav na tem področju trenutno stoji.

Na Madžarskem je v nedeljo prepričljivo slavila opozicijska stranka Tisza, ki jo vodi Peter Magyar, in si zagotovila dvotretjinsko oziroma ustavno večino. Bolj proevropski Magyar je med drugim napovedal razgradnjo Orbanovega sistema zvestih državnih uradnikov in prijateljskih oligarhov, ki so v njegovih štirih mandatih konsolidirali lastništvo nad mediji in prejemali ključne infrastrukturne projekte v državi.

Volitve so konec marca potekale tudi v Sloveniji, kjer še ni povsem jasno, kdo bo sestavljal novo vlado, a se vse bolj izrisuje možnost desne koalicije pod vodstvom Janeza Janše, dolgoletnega Orbanovega zaveznika. Ideološka somišljenika bi se v tem primeru ravno izmenjala pri političnem vodenju dveh sosed.

Osma največja trgovinska partnerica

Madžarska je bila lani osma največja trgovinska partnerica Slovenije, po podatkih Izvoznega okna, z obsegom blagovne menjave v višini 3,4 milijarde evrov. Leta 2020 je ta menjava znašala manj kot dve milijardi evrov.

Slovenija je na Madžarsko izvozila za 1,3 milijarde evrov blaga, od tega je slaba polovica prišla iz naslova mineralnih goriv in olj (27 odstotkov; sem spadajo na primer naftni derivati in premog), električnih strojev in opreme ter delov zanje (11 odstotkov) ter zdravil (10 odstotkov). Še slabo desetino so prispevala vozila oziroma deli zanje.

Medtem smo iz vzhodne sosede lani uvozili za 2,1 milijarde evrov blaga. Polovico uvoza so pomenile panoge farmacije (21 odstotkov), električnih strojev in opreme (18 odstotkov) in vozil (11 odstotkov).

Trgovinski primanjkljaj Slovenije z Madžarsko je tako v 2025 znašal dobrih 800 milijonov evrov. To je približno na ravni zadnjih let, ko je uvoz rastel hitreje kot izvoz.

Kot pojasni Ivanc, je Madžarska regionalno vozlišče za nekatere izdelke iz Azije, ki na Madžarskem sploh niso izdelani, kar povzroča tradicionalni primanjkljaj. Tretjino primanjkljaja (lani 264 milijonov evrov) pomeni uvoz pametnih telefonov. Pri zdravilih in cepivih je primanjkljaj še večji (lani 310 milijonov evrov), vendar prav tako izvira tudi iz izdelkov, ki niso narejeni le na Madžarskem. Tudi pri električni energiji in vozilih z motorjem do 1.500 kubičnih metrov ima Slovenija z Madžarsko primanjkljaj.

Po drugi strani ima Slovenija visok presežek pri izvozu naftnih derivatov na Madžarsko. Ta znaša okrog 100 milijonov evrov, a gre prav tako za izdelke, ki niso izdelani v Sloveniji. “Z drugimi besedami: statistični podatki o blagovni menjavi ne podajo jasne slike o izdelkih, ki jih v državah resnično proizvajajo,” pravi Ivanc.

Manjkajoča plinska povezava

Leta 2022 sta Slovenija in Madžarska vzpostavili povezavo za izmenjavo električne energije z daljnovodom Cirkovce-Pince, ki sta ga otvorila takratna premierja Orban in Robert Golob. Pred tem je bila Madžarska edina od štirih sosednjih držav, s katero Slovenija ni imela takšne povezave.

Povezava omogoča slovenskim proizvajalcem električne energije, kot sta Gen energija in Holding slovenske elektrarne (HSE), da na Madžarsko izvažata elektriko v času visoke proizvodnje iz jedrske elektrarne v Krškem oziroma hidroelektrarn, ali ko so cene na Madžarskem višje od slovenskih. Madžarska pa predvsem izvaža sončno energijo v dnevnem času.

Marca letos sta operaterja plinovodnih omrežij, slovenski Plinovodi in madžarski FGSZ Földgazszallito, podpisala pismo o nameri vzpostavitve čezmejne dvosmerne plinske povezave. Predvidena začetna zmogljivost plinske povezave bo 50 tisoč kubičnih metrov na uro, z možnostjo poznejše razširitve do 190 tisoč kubičnih metrov na uro, so sporočili iz Plinovodov, predvidena časovnica projekta pa še ni znana. Za obe državi je to še edina manjkajoča povezava s sosedami.

Gradnja povezave bo predvidoma na slovenski strani stala okrog 120 milijonov evrov, na madžarski pa okrog 75 milijonov evrov.

Pri GZS pri tem ne pričakujejo sprememb zaradi menjav oblasti. “Za Slovenijo je dobro, da imamo čim več plinskih povezav s sosednjimi državami,” meni Ivanc.

Madžarom, ki so še vedno močno odvisni od ruskega plina, bi plinovod omogočil dostop do zahodnih virov, denimo italijanskih terminalov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in alžirskih dobav. Magyar je po volilni zmagi dejal, da namerava Madžarska pod njegovim vodstvom diverzificirati vire energije, a ne povsem opustiti dobav iz Rusije. “Nafto in plin bomo poskušali kupiti iz čim več virov,” je dodal Magyar.

Naložbe v bančništvu, energetiki …

Madžarska je v zadnjih letih opravila nekaj večjih naložb v Sloveniji. Banka OTP je s prevzemom NKBM in SKB, zaključenim leta 2024, postala druga največja bančna skupina v državi. Vlaga tudi v komercialni del ključnega infrastrukturnega projekta ljubljanske železniške postaje, kompleksa Emonika. Madžarski naftni trgovec MOL je drugi največji naftni trgovec pri nas, po tem, ko je prevzel velik del mreže avstrijskega OMV, upravlja 133 črpalk oziroma četrtino vseh.

Leta 2022 so se Madžari potegovali tudi za večinski delež v Savi turizem, ki ima v lasti hotele na nekaterih najprestižnejših lokacijah v Sloveniji. Na koncu je država – takrat še pod vodstvom Janše – zagotovila denar za državni nakup deleža, kar je Madžarom preprečilo večinsko lastništvo.

Koper kot okno v svet

Madžarska je že nekaj let največji trg slovenske Luke Koper, saj v Luki Koper letno pretovori šest do sedem milijonov ton blaga oziroma približno četrtino lanskega pretovora. To vključuje tako izvoz madžarskega žita kot tudi uvoz železa, premoga, avtomobilov in kontejnerjev, ki vsebujejo elektroniko in dele za proizvodnjo oziroma gradnjo tovarn azijskih velikanov, kot je proizvajalec avtomobilov BYD ali baterijski proizvajalec CATL.

Luka Koper procesira približno 40 odstotkov madžarske pomorske trgovine, ostalo potuje prek Trsta, Reke ali Hamburga in Bremna, ki so za državo brez dostopa do morja logistično manj ugodni.

V nedavnem intervjuju za Forbes Slovenija je predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan dejala, da se je lani pretovor z Daljnega vzhoda, ki vključuje Kitajsko, povečal za 12 odstotkov. Ta promet je po njenih besedah posledica “vzpostavitve novih proizvodnih obratov, predvsem na Madžarskem, saj ogromno materiala oziroma surovin, tudi v zabojnikih, prihaja zato, ker se na Madžarskem gradijo tovarne avtomobilov in baterij.” Čeprav trenutno promet raste zaradi gradnje novih obratov, Kržan pričakuje, da bo kasneje prek Kopra potoval tudi izvoz proizvodov in uvoz komponent.

Večina tega blaga potuje po železnici, zato ima tudi Madžarska interes pri dokončanju projekta drugi tir Divača-Koper. Pretovor na novi povezavi naj bi stekel proti koncu leta ali v začetku leta 2027, je še dejala predsednica uprave.

Po besedah Ivanca je uvažanje delov iz Azije za madžarsko proizvodnjo “dobro za celotno slovensko logistično verigo”. Opozarja pa, da se je industrijska proizvodnja na Madžarskem v zadnjih treh letih zmanjšala za več kot tri odstotke na leto, kar je tudi odraz transformacije avtomobilske industrije. Obenem pa “naši dobavitelji pretežno dobavljajo v druge evropske države, nekaj pa tudi na Madžarsko.”

Zastoj pri največji slovenski naložbi

Madžarska v zadnjih letih gradi velike tovarne baterij in električnih vozil, zlasti v okolici drugega največjega mesta Debrecen, kjer želi vzpostaviti središče te industrije za Evropo. Pri tem privablja naložbe velikanov, kot so kitajski BYD, CATL in Nio, pa tudi nemški BMW.

Med podjetji, ki so skušala unovčiti prihode teh proizvajalcev, je bila tudi Andrada, v kateri so bili vlagatelji iz slovenske avtomobilske industrije, med njimi Iztok Seljak, Peter Tibaut, proizvajalec akumulatorjev TAB in ACH Invest. Andrada je načrtovala gradnjo tovarne za recikliranje litij-ionskih baterij, najprej v kraju Alsózsolca nedaleč od Debrecena, nato pa so načrte zaradi lokalnih protestov preselili v Sóskút na obrobju Budimpešte.

A tudi tam so največjo slovensko naložbo na Madžarskem, ki naj bi znašala 35 milijonov evrov, pričakali protesti prebivalcev. V letu 2024, ko bi se morala že začeti proizvodnja, se je zaradi okoljskih pomislekov lokalne iniciative zapletlo pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Lani je nato prišlo do preobrata, ko je Andrada januarja vendarle dobila dovoljenje regionalne vlade, a je to znova razburilo lokalno občino, nasprotovanje pa je vodilo v preklic okoljevarstvenega dovoljenja. Po poročanju madžarskih medijev naj bi zatem Andrada testno zagnala proizvodno linijo, čeprav so mediji poročali, da je bilo dovoljenje preklicano, medtem ko je Seljak za Finance dejal, da to ne drži.

Andrada se je potegovala tudi za 11-milijonsko subvencijo madžarske države, a ni bila uspešna.