Kje so danes kultne slovenske znamke: večina v tuji lasti, nekaterih pa ni več
Nekatere znamke so še vedno prisotne na trgu, spet druge so že davno izginile s trgovinskih polic in izložb.
Mnoge kultne potrošniške blagovne znamke, ki starejšim Slovencem obudijo spomine na otroštvo in mladost, so danes v tuji lasti ali pa jih ni več na trgu.
Med bolj vzdržljivimi so živilske blagovne znamke, saj na policah trgovin še vedno najdemo piva znamk Laško in Union, vodi Radenska in Donat ter čokolado Gorenjka, čeravno so lastniki večine naštetih znamk danes tuja podjetja.
Bolj negotova je usoda blagovnih znamk oblačil Mura, koles Rog ali motornih koles Tomos. Nekatere znamke, kot je modna znamka Toper, pa so že izginile s tržišča, a so bile nato obujene.
Peko in Alpina
Čevljarsko podjetje Peko iz Tržiča je v začetkih 20. stoletja ustanovil Peter Kozina, po katerem znamka nosi ime. Po drugi svetovni vojni je bil Peko nacionaliziran, po osamosvojitvi Slovenije pa je leta 1995 prešel iz delavskega lastništva v delniško družbo s 40-odstotnim državnim lastništvom (prek družb KAD in SOD).
Peko je od takrat beležil visoke izgube, lastniki pa so ga ohranjali pri življenju s pogostimi dokapitalizacijami. Januarja 2016 je podjetje pristalo v stečaju.
Nato je leta 2018 na stečajni dražbi (po štirih neuspešnih poskusih prodaje) blagovno znamko kupil eden njegovih največjih tekmecev, žirovska Alpina. Ta je za znamko, skupaj s čevljarskimi kopiti in sekalnimi noži Peka, odštela 100 tisoč evrov. Takrat je Alpina z nakupom znamke računala na rast prodaje in večjo prisotnost na trgih Slovenije in nekdanje Jugoslavije, še danes pa čevlje znamk Peko in Peter Kozina najdemo v ponudbi Alpine.
Leta 2022 je prezadolženo Alpino, ki je bila od 2015 v lasti tako imenovane slabe banke (Družba za upravljanje terjatev bank – DUTB), kupilo češko podjetje K&H. DUTB je pred prodajo delno stabilizirala poslovanje Alpine, a je češki lastnik znova zašel v težave: leta 2023 je za petino oklestil letne prihodke in potrojil izgubo glede na leto prej. Lani so zaradi slabih rezultatov del proizvodnje preselili v Bosno in Hercegovino in napovedali reze 60 delovnih mest v Sloveniji, od približno 330 zaposlenih.
Mura v rokah znanega pevca
Murskosoboška Mura je bila nekoč uspešno tekstilno podjetje, v katerem so se težave začele predvsem po nastopu globalne finančne krize v letih 2008 in 2009. Od takrat so Mura in njene naslednice doživele tri stečaje. Leta 2009 je Mura prvič začela stečajni postopek, nato pa je leto kasneje propadla še naslednica Aha Mura. Leta 2019 je stečajni postopek začel Arum, ki je prevzel posle Aha Mure, pri čemer je brez dela ostalo okrog 245 zaposlenih.
Leta 2020 je na peti stečajni dražbi blagovno znamko Mura kupil pevec Jan Plestenjak oziroma njegovo podjetje Talent-Planet, in sicer po ceni 3.300 evrov. Plestenjak je takrat za medije dejal, da je želel znamko ohraniti v slovenskih rokah, a da nima nobenih poslovnih načrtov za družbo in ne namerava vstopiti v tekstilno industrijo.
Aprila letos je podjetje Uvecto, ki ima v lasti modno znamko Lelosi, v prostorih nekdanje Murine tovarne znova zagnalo proizvodnjo oblačil. Z naložbo v višini 1,5 milijona evrov sedaj tam zaposlujejo okrog 40 ljudi iz pomurske regije, do konca leta pa bi lahko številka narasla na 60.
Kolesa Rog do osamosvojitve
Med znanimi industrijskimi izdelki iz nekdanje Jugoslavije so bila kolesa znamke Rog, ki so od konca druge svetovne vojne do slovenske osamosvojitve nastajala v ljubljanski tovarni koles in pisalnih strojev Rog, ki v zdaj prenovljeni obliki kot kulturni center še vedno stoji na nabrežju Ljubljanice.
Proizvodnja koles v tovarni je trajala do leta 1991. Leta 2009 je blagovno znamko na javni dražbi za 80 tisoč evrov kupilo podjetje Notik&V. Šest let kasneje je šel Notik&V v stečaj, v okviru katerega so na dražbi prodali tudi znamko Rog. Za 45.100 evrov jo je kupilo prekmursko podjetje Fura, ki se ukvarja s prodajo in vzdrževanjem električnih koles.
Fura je leta 2016 znamko prodal za 41.500 evrov družbama Gorenje in BTC, ki sta ustanovili skupno hčerinsko podjetje Gor Kolesa. To ni nikoli ustvarilo dobička, leta 2019 pa je bilo pripojeno šaleškemu podjetju Turna, ki se primarno ukvarja s komponentami za belo tehniko. Prav Turna ima od leta 2018 sedaj v lasti znamko Rog in proizvaja kultna kolesa Pony. Direktor podjetja Vladimir Pogač je za Forbes Slovenija lani dejal, da s prodajo Ponyjev uspejo pokriti stroške proizvodnje in da vlagajo v krepitev kolesarskega programa.
Motorji Tomos do leta 2012
Dlje se je obdržal primorski izdelovalec motornih koles Tomos, ki je nastal leta 1954. Sprva naj bi tovarna motorjev stala v Sežani (Tomos je akronim za Tovarno motornih koles Sežana), nato pa so jo preselili v Koper, kjer se je razvijalo pristanišče. Sprva so v tovarni, ki se je v Kopru odprla leta 1959, proizvajali motorje po modelu avstrijskega proizvajalca Steyr-Daimler-Puch, od 70. let dalje pa so se modeli lastne konstrukcije že pričeli razločevati od licenčnega dizajna.
Po osamosvojitvi je Tomos leta 1998 postal del idrijske skupine Hidria, ki je proizvodnjo v koprski tovarni ustavila leta 2012, a obdržala blagovno znamko in razmišljala o selitvi proizvodnje. Koncern je leta 2015 licenco za uporabo znamke podelil celjskemu podjetju MPO Moto, ki je štiri leta kasneje zaradi neporavnanih plač razglasilo stečaj.
Še pred tem je Hidria leta 2018 odstopila od licenčne pogodbe in podjetju MPO Moto, ki ga je vodil Iztok Pikl, trajno prepovedala uporabo blagovne znamke Tomos zaradi plačilne nediscipline.
Kraljica mortadela in priljubljena pašteta
Mesna industrija Primorske (MIP) je zlate čase doživljala v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je novogoriška družba proslavila predvsem z mortadelo, zaščiteno pod blagovno znamko “Kraljica mortadela Gorica”. Po osamosvojitvi je podjetje sicer prizadela izguba jugoslovanskega trga, a so izvoz uspeli preusmeriti tudi v Italijo.
Nato je vodenje podjetja leta 2003 prevzel direktor Vojteh Volk, ki je bil z družino tudi solastnik in je vztrajno krepil svoj delež. V tem času je prihajalo do odprodaj sredstev podjetja in padca prihodkov, leta 2009 pa je MIP, skupaj z blagovno znamko Pomurka, ki so jo prevzeli leta 2005, šel v stečaj.
Blagovne znamke skupine so stečajni upravitelji prodali na dražbi leta 2015. Znamki MIP in Kraljica mortadela Gorica so kupile Celjske mesnine, prvo za 5.400 evrov in drugo za 6.500 evrov. Celjske mesnine še danes izdelujejo salamo z nazivom Kraljica Mortadela. Znamko Pomurka je za 350 evrov kupilo trgovsko podjetje Ahac.
Največ so bili dražitelji takrat pripravljeni odšteti za blagovno znamko paštete Kekec. Ta je šla v roke podjetja Osem, ki je uveljavljalo predkupno pravico in tako z 220 tisoč evri dobilo prednost pred Drogo Kolinska.
Podjetje pod vodstvom Miroslava Flisarja je nato nadaljevalo s proizvodnjo paštete v nekdanjem obratu Pomurke v Murski Soboti. Pred tednom dni pa je hrvaška živilska skupina Atlantic Droga Kolinska sporočila, da prevzema podjetje Osem, s čimer bo svoji prepoznavni znamki paštet Argeta dodala še Kekec. Poleg tega ima skupina v portfelju še priljubljene znamke pijač Donat, Barcaffe, Cedevita in Cockta.
Radenska Čehom
Če je mineralna voda Donat v lasti hrvaškega podjetja, so Radensko prevzeli Čehi. Mineralna voda iz radenskih vrelcev, ki jo črpajo že od sredine 19. stoletja, je po osamosvojitvi leta 1996 postala delniška družba, leta 2000 pa je njen večinski lastnik postala Pivovarna Laško.
Ta se je leta 2015, ko je pivovarno prevzemal nizozemski velikan Heineken, odločila za prodajo svojega največjega posla z mineralnimi vodami in brezalkoholnimi pijačami. Tisto leto je lastnik Radenske postala češka skupina Kofola, ki je leto kasneje v svoj portfelj dodala še hrvaško trgovsko verigo Studenac.
Radenska, ki ima od leta 1999 v lasti tudi znamko oranžade Ora, ostaja med najbolj prepoznavnimi v Sloveniji. Raziskava Valicona iz maja letos je Radensko uvrstila na drugo mesto med najbolj prepoznavnimi znamkami blaga široke potrošnje, za Alpskim mlekom, so dejali pri podjetju.
Laško in Union pod eno streho
Znamki piv Laško in Union vse do danes, ko sta obe del istega mednarodnega koncerna, ostajata zaščitna znaka regionalnega rivalstva med vzhodno in osrednjo Slovenijo. Tako ljubljanski Union kot štajerski Laško sta pivo pričela variti že v 19. stoletju, po osamosvojitvi pa sta se obe pivovarni preoblikovali v delniški družbi. Leta 2002 je Pivovarna Laško prevzela večinski delež v Unionu, a sta pivovarni ohranili ločeni blagovni znamki in proizvodnjo.
Od leta 2015 sta obe pivovarni v lasti enega največjih svetovnih pivovarjev, Heinekena, ki je za večinski delež v laški pivovarni takrat odštel 120 milijonov evrov, nato pa podjetji združil v skupno podjetje Pivovarna Laško Union in sčasoma postal 100-odstotni lastnik. Podjetje še naprej proizvaja in trži piva obeh znamk, čeprav je pred dobrima dvema letoma ljubljansko proizvodnjo preselil v Laško.
Gorenjka
Čokolado Gorenjka v Lescah izdelujejo vse od leta 1922. Po drugi svetovni vojni je bila tovarna nacionalizirana, leta 1953 prvič izvozila čokolado, leta 1958 pa prevzela ime Gorenjka. V 80. letih je logotip Gorenjke postala punčka z avbo, ki jo je ilustriral Miki Muster.
Leta 1969, ko je tovarna posodabljala proizvodnjo, je postalo podjetje skupaj s proizvajalcem bonbonov Šumi del ljubljanskega Žita. Obe znamki sta še danes v portfelju Žita, ki pa je od leta 2015 dalje v večinski lasti hrvaške živilske skupine Podravka.
Toper vstal od mrtvih
Redko se zgodi, da propadla blagovna znamka znova najde pot na trg. A to drži za izdelovalca oblačil Toper, eno izmed bolj prepoznavnih tekstilnih družb v nekdanji Jugoslaviji, ki med leti 1992 in 2008 sploh ni bila prisotna na trgu.
Toper (krajše za Tovarna perila) je nastal leta 1945 in sprva izdeloval le srajce iz najlona. V 80. letih se je uveljavil kot proizvajalec zimskih športnih oblačil, kot so smučarske bunde in hlače. Na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 so vsaj delno opremili 10 reprezentanc, še prej sta njihove bunde nosila slovenska smučarja Bojan Križaj in Boris Strel.
Leta 1992 je šla družba v stečaj. Po vrnitvi leta 2008 je bila v lasti podjetja Lohnko inženiring, ko pa je to leta 2013 prav tako razglasilo stečaj, ga je prevzela Sara Stepanjan. Kot smo pisali na Forbes Slovenija, nova lastnica želi posel razviti, vključno s širitvijo po jadranski regiji in rastjo prihodkov. Lani je podjetje ustvarilo dobrih 753 tisoč evrov prihodkov od prodaje, kar je manj od 765 tisoč v letu prej, po podatkih Ajpesa.
