Kaj, če Iran zapre strateško pomembno ožino? “Poznalo se bo na črpalkah”

Iran resno razmišlja, da bi zaprl Hormuško ožino. Gre za izredno pomembno strateško ožino, preko katere se steka petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Odločitev o zaprtju ključne pomorske linije za globalno trgovino z nafto bi močno dvignila cene nafte, kar bi posledično prizadelo svetovno rast in močno zvišalo cene življenjskih potrebščin.

Analitiki Oxford Economics ugibajo, da bi lahko cena za sod zrasla na 130 dolarjev za sod, kar je skoraj dvakratnik trenutne cene.

Vodja upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments Aleš Lokar meni, da cena pri 130 dolarjev, kar je skrajni scenarij po oceni analitikov z Oxford Economics, ne bi vztrajala dolgo. Takšna cena nafte bi ameriško inflacijo pognala na šest odstotkov.

“Prvi šok je lahko kakšen teden močan, vendar menim, da se bo na dolgi rok, do konca leta, stanje stabiliziralo. Cene bodo nekoliko višje kot prej, vendar nižje od skrajnih scenarijev. Neka premija za tveganja pa bo vsekakor vključena v ceno,” meni Lokar.

“Na kratki rok za Slovenijo in Evropo to pomeni, da bomo imeli višje cene goriva na črpalkah,” dodaja Lokar. Spomnil je, da ena tretjina cene bencina pomeni osnovna surova, vse ostalo pa so različne dajatve. “Slovenija in vse ostale evropske države imajo veliko manevrskega prostora in lahko delno vplivajo na končno ceno,” pojasnjuje.

Če zaprejo, se lahko proti Iranu postavi še kdo

Lokar trenutno dogajanje in grožnjo Irana z zaprtjem Hormuške ožine označuje za političen pritisk na Evropo in ZDA. “Osnova Trumpove politike je nižja cena energentov, kar pomeni nižja inflacija in pritisk na Fed, da zniža obrestno mero. Trenutno dogajanje gre v drugo smer,” analizira.

Ob tem je Lokar še dodal, da bi se ob zaprtju na Iran ob Evropi in ZDA stopnjeval tudi pritisk Savdske Arabije, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov, saj so zelo odvisni od ožine.

“Če bi zaprli ožino, bi se lahko omenjene države postavile proti Iranu, ker bodo neposredno ogroženi njihovi ekonomski interesi.”

Šarlah: Najbolj na udaru Kitajska in Indija

Finančni analitik Tilen Šarlah iz podjetja Acex opozarja, da so pri utekočinjenem zemeljskem plinu najbolj preko Hormuške ožine najbolj na udaru Kitajska in Indija. Skupno gre v Azijo 85 odstotkov pošiljk preko prehoda, medtem ko je Evropa na drugi strani neposredno izpostavljena le z osmimi odstotki.

“Čeprav ima Azija večjo neposredno odvisnost, bi morebitna zapora Hormuške ožine imela globalne posledice. Pomanjkanje dobav bi povečalo konkurenco za spot LNG in povzročilo rast cen tako v Aziji kot tudi v Evropi,” meni Šarlah.

“Katastrofa za Evropo”

Po oceni nekdanjega francoskega obveščevalnega uradnika Clauda Moniqueta bi zaprtje ožine pomenilo katastrofo za Evropo. Nenaden porast cen nafte bi po mnenju analitikov zvišal inflacijo, podražil energente in prizadel industrijo. Še posebej ranljivi bi bili proizvodni, prometni in kmetijski sektor, poroča Euronews.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je morebitno zaprtje Hormuške ožine označil za gospodarski samomor Irana, ob zaprtju pa bi visoko ceno plačali vsi, a zaprtje naj bi bolj vplivalo na preostali svet kot ZDA.

Ozka plovna pot ob ustju Perzijskega zaliva prevaža približno četrtino svetovne pomorske trgovine z nafto. Če bi torej Iran lahko preprečil dostop velikanskim tankerjem, ki prevažajo nafto in plin na Kitajsko, v Evropo in druge regije z veliko porabo energije, bi to povzročilo nenadno zvišanje cen nafte in potencialno destabilizacijo svetovnega gospodarstva, poroča Bloomberg.

Najbolj na udaru bi ob zaprtju bila predvsem Azija oziroma Kitajska. Drugo največje gospodarstvo na svetu kupi skoraj 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, je poročala Aljazeera.

Iran je v preteklosti ciljal na trgovske ladje, medtem ko se tankerjev še ni lotil. Pred ameriškimi napadi je bil prevoz nafte iz regije in Hormuške ožine zaradi konflikta relativno neokrnjen.

Ali bi Iran res lahko blokiral Hormuško ožino?

Kot poroča Bloomberg, Iran zakonito ne more zapreti ožine, ki si jo deli z Omanom in je na najožji točki široka le 39 kilometrov. To lahko doseže samo z vojaško silo, kar pa naravne danosti ožine tudi omogočajo. Bližina iranski obali omogoča vojaški nadzor in prestrezanja, zaradi plitkega morja pa lahko ladje zaustavijo tudi podmorske mine.

Direktna vojaška vpletenost iranske vojske bi najverjetneje povzročila odziv ameriške mornarice in drugih vojaških ladij, ki v regiji spremljajo tovorne ladje. Vendar bi ladijski tovorni promet lahko zmotila že s tem, da bi proti ladjam poslala drone, patruljne čolne ali izstrelila rakete. Za tovorni ladijski promet bi to bilo preveč tvegano, še piše Bloomberg.

Je Iran kdaj zaprl Hormuško ožino?

Zaenkrat ne. Med vojno med Irakom in Iranom v letih 1980–88 so iraške sile napadle terminal za izvoz nafte na otoku Kharg, severozahodno od ožine, deloma zato, da bi izzvale iransko povračilo, ki bi ZDA potegnilo v konflikt, dodaja Bloomberg. Kasneje sta v tako imenovani tankerski vojni obe strani napadli 451 plovil.