Bo Iran zaprl strateško pomembno ožino in zatresel svetovne trge?
Iran je tik pred tem, da zapre strateško pomembno Hormuško ožino. Kako bi lahko zagotovil zaprtje in kaj bi to prineslo?
Iranski parlament je podprl predlog, da zaprejo strateško pomembno Hormuško ožino, poročanje iranske državne televizije Press TV povzema Reuters. Odločitev sicer še ni končna, saj mora o zapori odločati še iranski vrhovni svet za nacionalno varnost, ki mu predseduje ajatola Ali Hamenej. Odločitev v iranskem parlamentu prihaja po ameriških napadih na jedrske objekte.
Zakaj je Hormuška ožina tako pomembna? Skozi ožino potuje približno petina svetovnega povpraševanja po nafti in petina vsega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). V Perzijskem zalivu je namreč približno polovica svetovnih naftnih zalog, pa tudi največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, ki si ga delita Katar in Iran. Poleg njiju nafto in plin v zalivu črpajo še Savdska Arabija, Irak, Kuvajt in Združeni arabski emirati.
Lani je ožino prečkalo okrog 20 milijonov sodov nafte in naftnih derivatov na dan, svetovno povpraševanje pa je znašalo 103 milijone sodov. Katar, največji svetovni izvoznik LNG, prek Hormuške ožine prepelje skoraj ves načrpan plin. Skozi ožino se tako steka okrog 80 milijonov metričnih ton LNG oziroma 20 odstotkov svetovne proizvodnje.
Zaprtje bi povzročilo dvig cen nafte in potencialno destabilizacijo svetovnega gospodarstva. Zaprtje bi tako prizadelo tudi tiste države, ki nafte ne uvažajo prek ožine. Kot smo pisali, so analitiki iz Oxford Economics pred današnjim napadom oblikovali tri scenarije, vključno zaprtjem Hormuške ožine. V najhujšem primeru bi svetovne cene nafte poskočile na okoli 130 dolarjev za sodček, kar bi do konca letošnjega leta povzročilo inflacijo v ZDA v višini skoraj šest odstotkov, je v poročilu zapisal Oxford.
Kot poroča Bloomberg, Iran zakonito ne more zapreti ožine, ki si jo deli z Omanom in je na najožji točki široka le 39 kilometrov. To lahko doseže samo z vojaško silo, kar pa naravne danosti ožine tudi omogočajo. Bližina iranski obali omogoča vojaški nadzor in prestrezanja, zaradi plitkega morja pa lahko ladje zaustavijo tudi podmorske mine.
Direktna vojaška vpletenost iranske vojske bi najverjetneje povzročila odziv ameriške mornarice in drugih vojaških ladij, ki v regiji spremljajo tovorne ladje. Vendar bi ladijski tovorni promet lahko zmotila že s tem, da bi proti ladjam poslala drone, patruljne čolne ali izstrelila rakete. Za tovorni ladijski promet bi to bilo preveč tvegano, še piše Bloomberg.
Možnost zaprtja te pomembne ožine je svetovne analitike sicer zaposlovala že v minulih dneh. Takrat se je zaprtje omenjalo, kot način iranskega pritiska na mednarodno skupnost ob izraelskih napadi.
