Slovenski obrambni grozd: največji podjetji v tuji lasti, nekateri hitro rastejo

Vlada Roberta Goloba sledi zahtevam zveze Nato in Bruslja po drastičnem povečanju izdatkov za obrambo. V preteklih dneh je potrdila novo obrambno resolucijo. V njej napoveduje, da bo Slovenija še letos obrambne izdatke dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke BDP.

Vlada se nadeja, da bo del zahtev lahko pokrila z naložbami, ki omogočajo dvojno rabo (civilno in obrambno; primer so naložbe v zdravstvene kapacitete in infrastrukturo), vsaj del izdatkov pa bo namenjen za modernizacijo Slovenske vojske. V vladajoči Svobodi so v preteklosti že izrazili željo, da bi te izdatke vsaj deloma usmerili v krepitev domače obrambne industrije.

Še večje priložnosti za obrambna podjetja so čez mejo. Podobne načrte kot slovenska imajo vse evropske vlade, Evropska unija (EU) pa za krepitev varnosti in odpornosti namenja več kot 800 milijard evrov, od tega 150 milijard za ugodna posojila.

Največji obrambni podjetji v tuji lasti

Največji evropski orožarji že nekaj časa poročajo o polni knjigi naročil, ki presegajo proizvodne in kadrovske zmogljivosti. Tudi v naši nišni obrambni industriji nekatera podjetja – čeprav še vedno majhna – povečujejo prodajo in dobičke.

1. Armas, Ravne na Koroškem

Podjetje Armas iz Raven na Koroškem je v lasti podjetja Dilon Rusa Andreja Zubickega, ki je tudi večinski lastnik Slovenske industrije jekla (SIJ).

Podjetje Armas je bilo del Sistemske tehnike v lasti Viator & Vektorja. Po tem, ko je ta pristal v stečaju, je leta 2015 orožarsko podjetje na dražbi kupila državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), tako imenovana slaba banka. A DUTB je še isto leto podjetje, ki je takrat beležilo izgube, prodala družbi Noži Ravne, ki je del skupine SIJ v lasti Zubickega. Ta je kasneje Armas izločil iz jeklarske skupine in ga prenesel na obvladujočo družbo Dilon. Po nekaterih neuradnih informacijah je moral Zubicki to narediti na zahtevo bank upnic SIJ.

Podjetje Armas, ki proizvaja jeklene elemente za orožje, denimo artilerijske cevi in torzijske vzmeti, rezultatov za lani še ni objavilo. Predlani pa je imelo 27,5 milijona evrov prihodkov – skoraj polovico jih je po navedbah v letnem poročilu ustvarilo na Hrvaškem – in 893 tisoč evrov dobička. Še eno leto prej so prihodki znašali 16,8 milijona evrov, čisti dobiček 244 tisoč evrov.

V podjetju nam na vprašanja o poslovanju niso odgovorili.

2. Arex, Šentjernej

Tudi Arex iz Šentjerneja, ki ga je konec leta 2017 ustanovitelj Ivan Kralj prodal češkemu finančnemu skladu RSBC v lasti češkega državljana Roberta Schönfelda, rezultatov za lani še ni objavil. Predlani pa je podjetje ustvarilo 21 milijonov evrov prihodkov, kar je bilo za petino manj kot v 2022 (25,6 milijona evrov).

Vodstvo je takrat upad pripisalo zamiku razpisa slovenskega ministrstva za obrambo ter upadu prodaje v Braziliji. Po drugi strani je podjetje, kot navaja v letnem poročilu, konec 2022 sklenilo dolgoročno pogodbo z neimenovanim ameriškim kupcem ter konec leta 2023 z zagonom nove linije za 65 odstotkov povečalo kapacitete za proizvodnjo linov (jeklenih veznih členov). Ti so največji prodajni segment podjetja, poleg tega pa izdeluje še kovinske in plastične dele za orožje in strelivo, orožje, tekstil za specialne namene (balistična oprema, zaščitna oprema) ter strelivo za usposabljanje.

Največji prodajni trgi podjetja, ki je imelo konec 2023 150 zaposlenih, so bili v 2023 Slovenija, Švica in ZDA.

3. Guardiaris in Panna Plus, Ljubljana

Prodajo povečuje tudi podjetje Guardiaris v večinski lasti Primoža Peterce. Ta je, kot je nedavno poročala RTV Slovenija, odlikovani veteran vojne za Slovenijo in avtor dveh pesmi, s katerima je Darja Švajger v devetdesetih nastopila na Evroviziji.

Guardiaris, ki izdeluje simulatorje za vojsko, je lani prihodke podvojil s 5,3 na 10,6 milijona evrov. Okrepil se je tudi dobiček, in sicer s 140 tisočakov v 2023 na lanskih 2,6 milijona evrov. Poleg tega ima podjetje milijon evrov bilančnega dobička iz preteklih let. Lani je podjetje za tretjino povečalo število zaposlenih, zdaj jih ima več kot 70.

Drugo podjetje Peterce Panna Plus, ki je delni lastnik Guardiarisa, po poročanju RTV Slovenija pa opravlja tudi posredniške dobaviteljske posle za slovensko ministrstvo za obrambo, rezultatov za lani še ni objavilo. V 2023 pa so podjetju s 30 zaposlenimi prihodki usahnili s 15,2 na 9,7 milijona evrov.

4. Valhalla Turrets

Ljubljansko orožarsko podjetje Valhalla Turrets je imelo lani 7,2 milijona evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov čistega dobička. Letos bi lahko prihodki znašali med 10 in 15 milijonov evrov, je nedavno za Forbes Slovenija ocenil lastnik Miloš Milosavljević, a dodal, da bo vse odvisno od dinamike sklepanja poslov.

Podjetje je minuli teden na dnevu Slovenske vojske v Kopru uradno predstavilo novo daljinsko upravljano orožno postajo, tako imenovano kupolo, za oklepna modularna vozila Patria 8×8, ki jih kupuje Slovenska vojska.

Posel dobave patrij sicer še ni dogovorjen. Na ministrstvu za obrambo, kjer so nam še nedavno dejali, da ponudbo Fincev pričakujejo do konca maja, so nam zdaj povedali, da je rok za ponudbo 27. junija. Sledijo pogajanja, priprava gradiva za vlado, odločanje na vladi in nato v primeru dogovora sklenitev pogodbe. Želja je, da bi bila ta sklenjena jeseni.

5. C-Astral

Ajdovski proizvajalec obrambnih dronov C-Astral, katerega delni lastnik je Ivo Boscarol, je lani prihodke povečal s 4,4 milijona evrov na 5,9 milijona evrov, ob tem pa imel 373 tisoč evrov čistega dobička. Podjetje je imelo lani povprečno 26 zaposlenih. 

6. Timtec

Boscarol ima od leta 2021 skupaj s hčerko Anastasio Tajo Boscarol dvotretjinski lastniški delež tudi v podjetju Timtec Defense iz bližnje Vipave. To podjetje je imelo lani dva milijona evrov prihodkov, leto prej 2,8 milijona evrov. Lanska izguba v višini 378 tisoč evrov je bila primerljiva s predlansko (359 tisoč evrov).

V zadnjem času zaznavamo porast zanimanja za članstvo iz tradicionalnih sektorjev, kot so elektro, kovinska in tudi avtomobilska industrija.

Boštjan Skalar, GOIS

Rast zanimanja iz drugih panog

V združenju obrambne industrije sicer po besedah direktorja združenja Boštjana Skalarja v zadnjem času zaznavajo porast zanimanja za članstvo iz tradicionalnih panog, kot so elektro, kovinska in tudi avtomobilska industrija.

Kot pravi sogovornik, lahko podjetja iz teh panog z manjšimi prilagoditvami svojih proizvodnih procesov doprinesejo tudi na področju obrambe. “Posedujejo vrhunski tehnološki postroj in vrhunske strokovnjake na svojih področjih, zato so takšna prestrukturiranja možna precej na kratek rok in odpirajo razne poslovne priložnosti,” meni Skalar. Dodaja da bo priložnost tudi za gradbince, saj bo Slovenija velik del sredstev namenila za odpornost in projekte dvojne rabe, kar vključuje tudi posodobitev infrastrukture.

Skalar pa veliko priložnosti za naša podjetja vidi tudi v tujini preko razpisov evropske obrambne agencije (EDA) in Nata. “Tu so naša podjetja tudi zelo uspešna in v določenih projektih celo vodilna,” pravi. “Veliko je priložnosti na področjih kibernetske varnosti in zaščite, vesolja, zaščite voda, energetske učinkovitosti in seveda na avtonomnih sistemih.”

Na nedavno končanem razpisu evropskega obrambnega sklada je tako med prejemniki sredstev projekt Sentinel, v katerem je vodilni partner slovensko podjetje, in sicer mariborski Tehnološki center za električne stroje (Teces). Štiriletni projekt, v katerem sodeluje 41 podjetij in organizacij iz 15 evropskih držav, predvideva razvoj naprednih rešitev za povečanje operativne učinkovitosti in energetske odpornosti vojaških baz. Vreden je 57 milijonov evrov, od tega bo evropski obrambni sklad prispeval do 40 milijonov evrov.

Več zanimanja, SID banka rahlja politike

Za uspešno prelivanje povečanega obsega državnih izdatkov v domačo industrijo je pomemben tudi dostop do financiranja, ki ga podjetja iz panoge pogosto navajajo kot eno glavnih ovir za rast. Medtem ko največja komercialna banka NLB ne namerava financirati obrambne industrije, so nam v razvojni SID Banki povedali, da prilagajajo politike, da bi lahko v večji meri financirali obrambne projekte.

“SID banka se aktivno odziva na spremembe v evropskem in nacionalnem okolju, zato postopoma sprošča notranje omejitve, ki so v preteklosti omejevale možnost financiranja obrambnih projektov. S tem pristopom banka omogoča dostop do dolgoročnega in ugodnega financiranja tudi podjetjem v obrambno-varnostnem sektorju, ob tem pa še naprej upošteva stroge standarde upravljanja tveganj in trajnostnih meril,” pravijo v banki, ki jo vodi Borut Jamnik.

V banki opažajo, da podjetja v pogovorih z bankami pogosto naletijo na oviro, povezano z registracijo dejavnosti, posledično pa imajo omejen dostop do storitev. Tu lahko vskočijo razvojne banke, kakršna je SID banka, pravijo.

Konkretnih podatkov ne razkrivajo, kot pravijo, pa se povpraševanje po financiranju v obrambno-varnostnem sektorju “v zadnjem obdobju povečuje”. Podatki v letnem poročilu kažejo, da se je izpostavljenost banke do dejavnosti javne uprave in obrambe lani povečala s 527 na 551 milijonov evrov. V prihodnje banka napoveduje več “orodij, ki bodo omogočala podporo ciljem posodobljene resolucije o obrambi”. Za kakšne instrumente gre, v banki niso pojasnili.