Obrambni posel desetletja: dvomi o ceni oklepnikov, ponudba do konca meseca

Vlada Roberta Goloba je na četrtkovi seji potrjevala resolucijo o dvigu obrambnih izdatkov, s katerim naj bi Slovenija cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, ki je bil sprejet na vrhu zveze Nato leta 2014, dosegla še letos. Potem bi izdatke dvigovali po 0,2 odstotne točke vse do leta 2030, ko bi za obrambo namenili tri odstotke BDP.

Povedano v številkah; letos bomo za obrambo namenili dodatnih 330 milijonov evrov ali skupno okoli 1,4 milijarde evrov. Če drži napoved vladnega urada za makroekonomske analize (Umar), da bo BDP v letu 2029 znašal 84,1 milijarde evrov, bomo takrat za obrambo namenili že skoraj 2,4 milijarde evrov.

Priprave na 700-milijonski posel

Slovenija se je v zadnjih letih že podala v večje obrambne naložbe. Med drugim je kupila transportno vojaško letalo Spartan C-27J, nemški raketni sistem Iris-T in šest novih večnamenskih vojaških helikopterjev AW139M.

Poteka tudi posodobitev letalske baze Cerklje ob Krki. Letos je tu v načrtu priprava na izgradnjo hangarja za transportna letala, postavitev ploščadi za oboroževanje in razoroževanje letal, izgradnja zaviralnega sistema za letala in povečanja rezervoarjev za gorivo.

V kratkem pa prihaja trenutek odločitve o nakupu skupno 106 oklepnikov patria 8×8, vrednostno gledano daleč največjem obrambnem poslu v zadnjih letih.

Okvirni znesek projekta je 700 milijonov evrov; Slovenija naj bi torej za okoli 6,6 milijona evrov na enoto (z DDV) dobila povsem opremljena vozila, “na ključ”, med drugim s kupolami, topom in sistemom C4. Postopek teče prek javnega naročila s pogajanji med finsko vlado oziroma obrambnim ministrstvom in našim obrambnim ministrstvom.

Dvom v realnost cene

Sogovornik iz obrambne industrije se sicer sprašuje, kako realna je cena, o kateri govori ministrstvo. Slovaška je leta 2022 s Finci sklenila pogodbo za 447 milijonov evrov za 76 vozil, kar nanese 5,9 milijona evrov na vozilo (z DDV). A to je bilo pred obdobjem inflacije in tudi zadnjim valom oboroževanja, ko so cene v tej panogi poskočile.

Litva je denimo pred dvema tednoma podpisala pogodbo za nakup primerljivih oklepnikov boxer, kjer pa je cena na enoto precej višja. Za 27 oklepnikov naj bi plačali do 370 milijonov evrov, kar je več kot 13 milijonov evrov na enoto. Na ministrstvu na vprašanje, ali je slovenska ocena vrednosti posla zdaj že zastarela in zato nerealna, odgovarjajo, da so z litvanskim poslom seznanjeni. Dodajajo pa, da vozila boxer sodijo med najdražja kolesna oklepna vozila na trgu in da so litvanske cene pod vplivom “pričakovane bistvene okrepitve naročil”.

Kot pravijo, se oceno, da bo posel stal 700 milijonov evrov, izdelali na podlagi informativnih ponudb proizvajalcev (kdaj so jih pridobili, ne povedo) in raziskave trga. Kakšno ceno bodo postavili Finci, bo znano kmalu: naše obrambno ministrstvo namreč do konca meseca pričakuje ponudbo, že konec junija pa si želijo tudi podpis pogodbe za vseh 106 vozil. Kdaj bo podpis, je sicer, kot poudarjajo, odvisno od zahtevnosti in obsega pogajanj.

Aktualna vlada je, spomnimo, sredi septembra 2022 preklicala pogodbo o nakupu boxerjev, ki jo je sklenila prejšnja vlada. Cena bi bila 7,6 milijona evrov na enoto (z DDV). Kot je razumeti, sedanja garnitura pričakuje, da bodo oklepniki patria stali manj; ob februarski novici, da je Slovenija za preklic naročila boxerjev plačala štirimilijonsko kazen, so namreč navedli, da “vsota predstavlja izjemno nizek znesek”, tudi zaradi “pričakovanih prihrankov pri nakupu bojnih kolesnih vozil 8×8 drugega proizvajalca v novem in ločenem nabavnem postopku”.

Prekvalificirali bi druge projekte

Za kaj bo Slovenija porabila dodaten denar, ki ga usmerja v sektor obrambe dodatne izdatke, ki naj bi jih Slovenija zdaj usmerila v obrambo, še ni jasno.

Na četrtkovi novinarski konferenci vladnih predstavnikov je bilo le malo govora o dejanskih izdatkih za oboroževanje. Kot je bilo razumeti finančnega ministra Klemna Boštjančiča, dvig obrambnih sredstev vsaj letos ne pomeni, da bomo za obrambo namenili dodatna finančna sredstva. Dejal je namreč, da bomo “sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge namene, opredelili kot obrambne izdatke”. Ministri so omenjali projekte s področja infrastrukture, zdravstva in podobno.

Če se bomo odločali za nove obrambne projekte, s katerimi bi lovili zahtevana dva odstotka BDP, pa se bo država dodatno zadolžila, tako da rezov v porabo drugih sektorjev ne bo, je dejal premier Robert Golob.

V Svobodi sicer, kot je poročal N1, menijo, da je treba v bodoče dodatni denar za obrambo usmeriti tudi v krepitev lastne oziroma evropske obrambne industrije. Kaj s tem mislijo, pa za zdaj ni znano.