Katere naravne vire ima Ukrajina, ki jih hoče Trump

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je oktobra lani v svoj načrt za zmago v vojni z Rusijo vključil tuje naložbe za črpanje državnih naravnih virov, med katerimi so tudi strateške surovine za EU in ZDA. Za idejo se je ogrel novi ameriški predsednik Donald Trump, ki skuša izpogajati čim hitrejše premirje v triletni vojni, toda velik del teh nahajališč je na okupiranem ozemlju.

Trump je v začetku februarja od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev v redkih zemljah in drugih surovinah kot plačilo za dosedanjo vojaško pomoč ZDA. Njegov finančni minister Scott Bessent je Ukrajini nedolgo zatem namesto prihodnjih obrambnih zagotovil ponudil “zagotovilo ekonomske varnosti”, saj naj bi že prisotnost ameriških podjetij Ukrajini omogočala zadostno stopnjo varnosti.

Ponudbo je še ta vikend v govoru na republikanski konferenci ponovil Trump, čeprav jo je Zelenski zavrnil prejšnji teden, rekoč, da daje premajhna varnostna zagotovila Ukrajini. Kijev se prav tako ne strinja z zneskom 500 milijard dolarjev in ocenjuje, da je dosedanja ameriška vojaška pomoč znašala okrog 90 milijard dolarjev.

Medtem ko se pogajanja po navedbah ukrajinskih oblasti bližajo koncu, saj si obe strani želita doseči dogovor, smo pogledali, s katerimi surovinami barantata Zelenski in Trump ter kje v Ukrajini se te nahajajo.

Grafit in litij

Ukrajina ima zaloge 22 od 50 surovin, ki so jih ZDA opredelile kot kritične, in 25 od 34 surovin, ki jih na svoj seznam kritičnih surovin uvršča Evropska unija (EU), sodeč po navedbah ukrajinskega geološkega urada in ministrstva za naravne vire. Predvsem pomembna so nahajališča surovin, ki so ključne za globalne cilje zelenega prehoda in razvoj vojaške tehnologije, med njimi grafit, litij, titan in uran, večina teh pa leži v tako imenovanem Ukrajinskem ščitu, kamnitem masivu, ki se razteza čez osrednjo in južno Ukrajino.

V Ukrajini naj bi bilo šest odstotkov svetovnih zalog grafita, ki se uporablja za izdelavo baterij, proizvodnjo in predelavo pa najbolj obvladuje Kitajska. Ukrajinski geologi pravijo, da so zaloge v obsegu 18,6 milijona ton prečiščenega grafita in več kot 300 milijonov ton rude največje v Evropi in pete največje na svetu. Tekoča proizvodnja grafitovega koncentrata je potekala v 90 let starem rudniku Zavaljevski v regiji Kirovograd, ki je v večinski lasti avstralskega rudarja Volt Resources, a je ta decembra lani napovedal zaprtje zaradi visokih cen energije in neustrezne infrastrukture.

Nahajališča grafita so zgoščena v osrednji in zahodni Ukrajini, v kompleksih Zavaljevski in Burtinski na zahodu države. V tem projektu je vlagatelj turški Onur Group.

Obenem ima Ukrajina ene večjih zalog litija v Evropi, po navedbah ukrajinske akademije znanosti okrog 500 tisoč ton. Država sicer trenutno ne proizvaja te lahke kovine, ki se prav tako uporablja v baterijah za električna vozila in velja za strateško pomembno za ZDA, EU, Združeno kraljestvo in Kanado. Geološki urad prepoznava tri znana nahajališča (Dobra v Kirovogradu, Ševčenkivski v Donetsku in Kruta Balka v Zaporožju) ter še eno potencialno območje v Kirovogradu (Polokivski). Dve od treh znanih nahajališč sta na okupiranem ozemlju.

Uran in titan

Poleg litija ima Ukrajina v Evropi tudi največje zaloge urana, ki se uporablja kot jedrsko gorivo. Z rastočim povpraševanjem po jedrski energiji se tudi cene urana dvigajo na najvišje ravni v zadnjih desetletjih. Ukrajinsko državno podjetje VostGOK uranovo rudo črpa v treh rudnikih in z njo proizvede okrog dva odstotka svetovnega uranovega koncentrata, po podatkih geološkega urada, s tem pa zagotovi med 20 in 40 odstotki električne energije v državi.

Na Ukrajino pade en odstotek svetovnih zalog titana in sedem odstotkov svetovne proizvodnje te kovine, ki se med drugim uporablja v vesoljskih tehnologijah, oklepih, kemični industriji, pomorski strojni opremi, medicinskih vsadkih in barvnih premazih v obliki titanovega dioksida.

Doslej je bilo v državi odkritih 28 nahajališč titana, od tega je v razvoju okrog 35 odstotkov zmogljivosti, največ v severozahodni pokrajini Žitomir in osrednjih regijah Čerkasi in Kirovograd. Par predvidenih koncesij je tudi v oblasteh Dnipropetrovsk in Harkov.

Poleg rudnikov ima Ukrajina tudi več predelovalnih obratov, kjer iz titanove rude proizvajajo kovino in pigmente. A ena od dveh tovarn za proizvodnjo pigmenta je na okupiranem Krimu (Titan Krim), tovarna za izdelavo kovine ZTMC pa v okupiranem Zaporožju.

Geološki urad navaja še, da se v Ukrajini nahajajo kovine nikelj, kobalt in baker, ki prav tako igrajo pomembno vlogo v novih tehnologijah in energetskem prehodu.

O katerih redkih zemljah je govoril Trump

Trump je v svoji 500-milijardni zahtevi večkrat izrecno omenil nahajališča redkih zemelj, ki naj bi jih imela Ukrajina. A z izjemo manjših rudnikov skandija Ukrajina nima znanih komercialno dostopnih zalog redkih zemelj. Poleg tega celotna svetovna letna proizvodnja teh 17 rudnin dosega vrednost le okrog 15 milijard dolarjev. Rudarjenje tantala in niobija, ki nista del skupine redkih zemelj, se v Ukrajini izvaja kot stranski produkt titana, a prav tako v nekomercialnih količinah.

Zdi se verjetno, da je Trump mislil vse kritične surovine, med katere sodijo redke zemlje, pa tudi energente, kot sta nafta in zemeljski plin.

Ukrajinski geološki urad sicer pravi, da je v državi šest nahajališč redkih zemelj, med katerimi je največje polje Novopoltavske v Zaporožju. Ukrajina trdi, da gre za enega največjih najdišč redkih zemelj in fosfatov na svetu (ti se uporabljajo za proizvodnjo gnojil), a naj bi bilo črpanje redkih rudnin na območju razmeroma zahtevno in cenovno neučinkovito. Država za razvoj rudnika išče naložbo v višini 300 milijonov dolarjev. Poleg tega je rudnik iz leta 1970 v regiji pod ruskim nadzorom.

Ukrajina je tudi peta največja proizvajalka galija na svetu. To je še ena kritična surovina, ki se uporablja na primer v proizvodnji polprevodnikov. Dobavo v večini obvladuje Kitajska, ki je v tehnološkem spopadu z ZDA uvedla izvozne omejitve kovine.

Nafta in plin

Ukrajina ima tudi zaloge fosilnih goriv, predvsem zemeljskega plina. Po oceni Mednarodne agencije za energijo (IEA) so zaloge ocenjene na 5.400 milijard kubičnih metrov plina, z dokazanimi zalogami 1.100 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina in več kot 400 milijoni ton plinskega kondenzata, ter 850 milijonov ton nafte.

Toda izračun vključuje tudi zaloge na Krimu in bližnjih črnomorskih vodah. Ta regija, ki jo zdaj nadzoruje Rusija, pomeni pet odstotkov ukrajinske naftne in plinske proizvodnje in šest odstotkov znanih zalog v državi. Najpomembnejša regija za proizvodnjo fosilnih goriv pa je vzhodna regija okrog reke Dnjeper in Donetsk, kjer je 80 odstotkov zalog in 90 odstotkov proizvodnje plina. Tu bodisi potekajo spopadi ali pa ozemlje nadzoruje Rusija.

Ni povsem jasno, kakšen delež surovinskih zalog je trenutno Ukrajini nedostopen zaradi ruske okupacije. Medtem ko je Zelenski nedavno dejal, da je v rokah Rusije manj kot 20 odstotkov teh virov, vključno z več kot 50 odstotki redkih zemelj, pa britanski Independent poroča, da je več kot polovica teh surovin v okupiranih regijah Lukansk, Donetsk, Zaporožje, Herson in Krim.

Velik del naravnih bogastev je tudi v osrednji regiji Dnipropetrovsk, ki je prav tako na udaru zaradi spopadov.