Poslanci podprli zakon, s katerim vlada rešuje Teš in Premogovnik Velenje

Poslanci so na današnji izredni seji obravnavali predlog zakona, po katerem bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) močno zmanjšala proizvodnjo elektrike, naslednji dve leti in pol pa bo opravljala javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. Predlog je podprlo 50 od 67 poslancev, 14 jih je glasovalo proti.

Zakon je nujen, da se Teš in Premogovnik Velenje izogneta insolventnosti, ki bi jo morala razglasiti v začetku prihodnjega leta, so v zadnjih mesecih trdili v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Teš je sicer v zadnjem tednu predstavljal slabo tretjino slovenske proizvodnje elektrike (spodnji graf). Proizvodnja je v nekaterih obdobjih močno presegala porabo v Sloveniji. Po novem režimu pa bo proizvodnja elektrike v šoštanjski elektrarni precej manjša.

SD predlagal spremembo, a jo je umaknil

V dveh tednih od objave drugega osnutka predloga zakona se je ena glavnih pripomb nanašala na letnico izvajanja gospodarske javne službe. V prvem predlogu interventnega zakona je bilo navedeno, da bi predlagani režim, po katerem Teš proizvaja toploto in prejema nadomestilo iz proračuna za pokrivanje izgube, veljal od začetka leta 2025 do konca leta 2029. V drugem predlogu je vlada obdobje skrajšala na konec aprila 2027.

Velenjska občina pa tudi na primer premogovniški sindikat sta to razumela kot datum zaprtja Teša, zato so letnici nasprotovali. Opozarjali so, da nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij predvideva opustitev premoga do leta 2033.

Velenjska občina je v mnenju k osnutku zakona, ki ga danes obravnavajo poslanci, predlagala spremembo petega člena, s katero bi določili, da “obveznost izvajanja gospodarske javne službe traja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2032”. To bi seveda močno povečalo tudi višino nadomestila Tešu iz proračuna.

Koalicijska SD je v ponedeljek vložila amandma z enako predlagano spremembo, a ga je po seji odbora za infrastrukturo umaknila. Odbor je namreč sprejel sklep, da zakon ne prejudicira prenehanja uporabe premoga pred 2033. Tu povejmo, da je velenjski župan Peter Dermol vidni član SD, Velenje pa nasploh velja za “rdečo trdnjavo” stranke, saj so v mestu od osamosvojitve dalje vedno slavili njeni kandidati.

Občina za bolj stabilno ceno toplote

Velenjska občina je imela pripombe tudi na določbe zakona, ki pravijo, da bodo odjemalci toplote v Šaleški dolini plačevali ceno za toploto, ki je veljala na dan 1. oktober 2024 in se bo usklajevala z indeksom cen življenjskih potrebščin.

Velenjska občina je predlagala, da bi v zakon dodali, da lahko uskladitev znaša največ toliko, kot bo znašala v letu 2024. “Usklajevanje z indeksom cen življenjskih potrebščin lahko pomeni drastični dvig v primeru večje krize. V letu 2022 je bil indeks 10,8 odstotka, kar lahko predstavlja od 15- do 20-odstotno povečanje variabilne prodajne cene za končne uporabnike,” so v pripombah navedli na občini.

A kakšnega amandmaja, ki bi upošteval ta predlog, za zdaj ni bilo v obravnavi.

SD proti zaprtju Teša pred 2033

Na današnji izredni seji poslancev na začetku ni bilo predstavnikov vlade, je povedala predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič. Z manjšo zamudo se je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sicer udeležil seje, a predstavitve predloga zakona tudi kasneje na seji ni bilo.

Predrag Bakovič iz koalicijske SD je na današnji seji uvodoma opozoril na slabo finančno stanje Teša in še slabše projekcije. “Nekateri pravijo, da bi bilo najlažje vse skupaj zapreti še pred 2033. A za SD to ni sprejemljivo. Menimo, da bi posledice takšne odločitve padle na ljudi Šaleške doline, ki niso krivi za nastalo situacijo,” je dejal poslanec.

Dodal je, da zakon ohranja delovna mesta in ogrevanje za Šaleško dolino, s čimer se bo ta izognila socialni katastrofi. Poudaril pa je pomen pravičnega prehoda in hitrega sprejema zakonske podlage za njegovo izvedbo.

Nataša Sukič, poslanka Levice, pa je poudarila, da zakon rešuje Teš pred stečajem in zagotavlja 403 milijone evrov podpore države za tri kurilne sezone. Na drugi strani pa določa tudi upravičene stroške in pristojnim nalaga, da uredijo alternativen vir ogrevanja.

Priznala pa je, da je izstavljeni račun astronomski: “Vsi bomo v naslednjih dveh letih in pol za ogrevanje enega stanovanja v Šaleški dolini na letni ravni povprečno plačali 13.350 evrov.” V to stanje pa so nas po njenih navedbah pripeljale “plenilske elite”, ki so ugrabile dolino in državo, vse vlade in občine, ki so “slepo podpirale” projekt.

Poslanec Svobode Miha Lamut je poudaril, da zakon ne predvideva zaprtja Teša in Premogovnika Velenje, temveč nasprotno, zagotavlja njun nadaljnji obstoj. Pomeni pa “most do pravičnega prehoda”, je dejal. Dejal je, da se bodo nadomestila Tešu dodeljevala skladno s pravili o državnih pomočeh.

Tik pred glasovanjem o predlogu zakona, ki so ga poslanci podprli, sta poslanca Svobode Darko Krajnc in Lenart Žavbi pozvala organe pregona, naj opravijo delo v (pred)kazenskih postopkih, povezanih s Teš 6, ki so še vedno v teku.

Opozicija proti predlogu

V SDS so prepričani, da tak zakon ne more biti sprejet po nujnem postopku, je dejal poslanec Franc Rosec. Opozicijska stranka mu med drugim nasprotuje, ker povečuje uvozno odvisnost Slovenije, HSE pa očita, da zavaja vlado s projekcijami proizvodnje in cene elektrike ter “namerno” prikazuje slabše stanje, kot je realno.

Janez Žakelj iz NSi je opozoril, da sredstva v proračunu – govora je o okoli 400 milijonih evrov – še niso zagotovljena. Prav tako ni zagotovila, da vladni predlog ne pomeni nedovoljene državni pomoči, je opozoril.

“Dober gospodar ne dela tako. Da ima Teš hude finančne težave, smo vedeli že pred septembrom. Dolžnost dobrega gospodarja je, da pravočasno išče rešitve in ukrepa. Verjamemo, da sta vodstvi HSE in Teš iskali rešitve, a prepozno. Zdaj pa so poslanci postavljeni pred dejstvo, da moramo zakon sprejeti, sicer bomo odgovorni za začetek stečaja takoj po novem letu. Se spomnite, kako je bilo decembra 2012? Tudi takrat smo morali podeliti državno poroštvo v višini 440 milijonov evrov. V NSi smo bili edini, ki smo nasprotovali,” je dejal Žakelj.