Kako gre znanemu podjetniku, ki ga je lani poplavilo, letos pa udarila še kriza v panogi

Posel Bojana Humar 24. septembra, 2024 05.15
featured image

KLS je zaradi poplav vsaj začasno izgubil nekatere dobavitelje, zato bodo prihodki od prodaje letos še okoli 15 odstotkov nižji kot lani, ko jih je približno toliko odnesla ujma.

24. septembra, 2024 05.15

Podjetje KLS Ljubno, ki proizvaja zobnike za avtomobilsko industrijo, je bilo v lanskih poplavah med najbolj prizadetimi podjetji, saj jim je voda do višine 1,7 metra zalila vse poslovne prostore. Poplava je poškodovala zgradbe, stroje, opremo in zaloge. Proizvodnja je v celoti obstala. Škode je bilo za več kot sto milijonov evrov.

Lani in letos so od države prejeli skupaj 23 milijonov evrov pomoči za sanacijo, ki so, kot pravi ustanovitelj in prokurist podjetja Bogomir Strašek, jo morali všteti v prihodke in plačati 22-odstotni davek. “Prve mesece po poplavi smo bili pod velikim pritiskom. Vedeli smo, da če ne bomo pravočasno rešili in obnovili zahtevne strojne opreme, lahko pride do zaprtja podjetja,” eno leto po katastrofalni ujmi pove Strašek.

Po večmesečni sanaciji, “z veliko prizadevnostjo vseh zaposlenih ob pomoči slovenskih gasilcev, prijateljskih podjetij in kupcev iz vse Evrope”, so oktobra lani zagnali prve proizvodne linje. Do decembra so dosegli 50 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Zaradi poplav in posledične ustavitve dobav so jeseni proizvodne linije ustavljali Volkswagen, Škoda, Renault, Seat, saj ima KLS kar 80-odstotni tržni delež pri dobavah proizvajalcem vztrajnikov, ki oskrbujejo 30 proizvajalcev avtomobilov v Evropi in po svetu.

Brez poplav bi bilo leto rekordno

Čeprav so se razmeroma hitro pobrali, so avgustovske poplave močno zarezale v lansko poslovanje. V prvih sedmih mesecih pred ujmo so beležili celo rekordno prodajo, z 39 milijoni evrov je bila 11 odstotkov višja kot v enakem obdobju leto prej. Produktivnost so povečali za desetino, dodana vrednost na zaposlenega je dosegala 82.000 evrov, kar je precej nad slovenskim letnim povprečjem.

Z dobrim obvladovanjem stroškov so zmanjšali negativne vplive visokih cen jekla in elektrike, ki so bile sicer nižje kot leta 2022, in drugih zaradi visoke inflacije povečanih stroškov, so zapisali v letnem poročilu. V razvojne projekte so vložili 9,2 milijona evrov.

Rast so beležili na vseh globalnih trgih in ob visokih napovedih naročil računali na rekordno leto s prodajnimi prihodki v višini 68 milijonov evrov. Zaradi poplav pa so leto po prodaji končali 22 odstotkov pod načrti, po obsegu proizvodnje pa 23 odstotkov nižje. Čisti prihodki od prodaje so z 59,6 milijona evrov leta 2022 lani upadli na 50,3 milijona.

KLS Ljubno, Mirko Strašek
Zaradi zastoja proizvodnje v KLS so kupci morali poiskati nove dobavitelje, pravi ustanovitelj podjetja Bogomir Strašek, kar se jim bo poznalo še nekaj let (Foto: STA)

Letos še nekoliko nižja prodaja

Zaradi zastoja proizvodnje v KLS so kupci morali poiskati nove dobavitelje, pravi Strašek, s katerimi pa so morali podpisati najmanj enoletne pogodbe. Tako nekaterih letos in tudi prihodnje leto še ne bo nazaj, zato bodo tudi prihodki od prodaje KLS Ljubno letos za okoli 15 odstotkov nižji kot lani in bodo znašali med 43 in 44 milijoni evrov.

Ohlajanje na evropskem avtomobilskem trgu že čutijo. Največji evropski proizvajalci so drastično znižali proizvodnjo električnih in hibridnih avtomobilov, saj je prodaja teh zelo padla. Zato so že znižali naročila za ta program, pove Strašek.

Iz rednega poslovanja so lani zaradi poplav zabeležili okoli 800.000 evrov izgube. Letos so povečali učinke in izboljšali kakovost ter bolje obvladujejo stroške. Računajo na dobiček iz rednega poslovanja. “Konkurenca je po vsem svetu zelo huda, ne le iz Kitajske, temveč tudi Japonske, Indije in Južne Koreje ter nekaterih drugih razvijajočih držav,” pove Strašek.

Lani so kljub velikim težavam zaposlili 16 novih sodelavcev in jih je zdaj okoli 260. Glede krizne sheme skrajšanega delovnega časa, ki jo pripravlja ministrstvo za delo, pa Strašek pravi, da bi bil to dobrodošel ukrep, saj jim v primeru večjega krčenja naročil zaradi težav na evropskem trgu ne bi bilo treba odpuščati zaposlenih, ki jih bodo potrebovali, ko si bodo povrnili izgubljena naročila in trge.