Podjetja bi vlagala v JEK2, želijo pa tudi besedo pri načrtovanju in nadzoru
"Ob izkoristku vseh potencialov obnovljivih virov energije nujno potrebujemo drugi blok jedrske elektrarne," so poudarili avtorji pobude JEK2.
Na današnji novinarski konferenci so podjetniki Igor Akrapovič, Jure Knez in Radko Luzar predstavili pobudo vključevanja podjetij v projekt JEK2, ki sta jo že podprla Gospodarska zbornica Slovenije in Klub slovenskih podjetnikov (SBC).
“Namen pobude JEK2 je povezati interes gospodarstva ter se aktivno vključiti v projekt z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo,” je povedal koordinator pobude Matej Drobnič, sicer poslovodja Gospodarsko-interesnega združenja Pobuda JEK2. Tega so letos poleti ustanovila podjetja Akrapovič skupina (holdinško podjetje Akrapoviča), Knez holding v lasti družine Jureta Kneza in šentjernejska L-TEK elektronika v lasti Radka Luzarja.
Financiranje, načrtovanje in nadzor
Akrapovič je dodal, da si gospodarstvo želi, da mu država omogoči aktivno sodelovanje pri načrtovanju, nadzoru in vlaganju v ta projekt, piše STA. V pobudi so izdelali podrobne študije in po Akrapovičevih besedah verjamejo, da je projekt JEK2 najbolj logična pot za dosego ciljev zelenega prehoda in energetske samooskrbe.
“Imamo ogromno znanja na področju jedrske tehnologije,” je dejal Akrapovič in ocenil, da bi gospodarstvo lahko sodelovalo pri financiranju projekta, s čimer bi lahko skrbeli tudi za odločitve pri delovanju in vzdrževanju ter poskrbeli za transparentnost vseh procesov in postopkov.
Med podjetniki obstaja interes za sovlagateljstvo. A za javno-zasebno partnerstvo morajo biti znani pogoji, je menil Akrapovič. Država bi lahko poskrbela za olajšave, kot so denimo tiste za vlaganje v razvoj, za največje odjemalce električne energije pa bi lahko oblikovala fiksno ceno, je navedel.
“Če bi podjetje Akrapovič poslovalo z dobičkom, bi za projekt lahko namenilo med 10 in 15 odstotkov letnega dobička,” je povedal.
Finski zgled
Knez je kot dober primer sofinanciranja podjetij v jedrsko energijo izpostavil finski model Mankala, kjer so podjetja upravičena do električne energije po stroškovni ceni. Proizvodna cena bi lahko bila v Sloveniji ob učinkoviti naložbi med 45 in 50 evrov za megavatno uro (MWh), s čimer bi po njegovem gospodarstvo lahko preživelo vrsto let.
Tu povejmo, da nekateri stroškovno ceno postavljajo precej višje. Šef Elesa Aleksander Mervar meni, da bodo cene električne energije na borzah v Evropi v prihodnje nižje, kot bodo stroškovne cene iz novih jedrskih elektrarn, kar je po njegovem tudi glavno tveganje naložbe v JEK2.
Knez bi medtem možnost za sodelovanje v lastništvu JEK2 razširil tudi na posameznike.
Tako on kot Akrapovič sta prepričana, da Slovenija potrebuje stabilnost, zanesljivost in dolgoročne rešitve. “Danes se moramo odločati odgovorno in se s pogledom usmeriti naprej,” je dejal Akrapovič. Ker državljane skrbi ponovitev nasedle zgodbe šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš), so po njegovem “ključni dejavniki za uspeh projekta JEK2 poleg dogovorjene cene predvsem način financiranja, jasna časovnica in preprečevanje korupcije,” še piše STA.
“Ne moremo staviti samo na OVE”
Če bo država želela razogljičiti in povečati porabo elektrike, bo morala po po Akrapovičevih navedbah narediti nekaj odločnih korakov, sploh ko bo z zaprtjem šestega bloka Teš izgubila tretjino slovenske proizvodnje, z zaprtjem jedrske elektrarne Krško leta 2043 pa še četrtino.
Država po mnenju podjetnikov ne more staviti le na sončne in vetrne elektrarne, torej obnovljive vire energije (OVE), ki se jih pogosto omenja kot rešitev.
“Sonce v Sloveniji sije samo eno osmino časa v letu,” je dejal Akrapovič, hranilniki energije pa so zelo dragi. “Le na obnovljive vire energije, ki so izjemno pomembni, ne moremo računati, saj so prevelika nihanja v proizvodnji glede na porabo, ki je večinoma fiksna. Potrebujemo 50 odstotkov stabilne proizvodnje,” je poudaril Knez, ki je povedal še, da so z matematičnimi izračuni dokazali, da drugih alternativ ni.
