“Kdor misli, da bomo problem rešili za manj kot dve milijardi, se moti”

“Z obratovalnega vidika zmanjšanje proizvodnje v Termoelektrarne Šoštanj (Teš) nima vpliva na elektroenergetski sistem,” je na nujni seji odbora državnega zbora (DZ) za infrastrukturo na temo izločitve termo divizije iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) ponovno zagotovil šef operaterja prenosnega omrežja Elesa Aleksander Mervar.

Na seji odbora, kjer so bili tudi vodilni z resornih ministrstev, HSE, sindikati, župani občin Šaleške doline, je bilo govora tudi o vplivu na cene ogrevanja in zaposlitve v dolini. Teš in Premogovnik skupaj zaposlujeta dva tisoč ljudi.

Mervar je dejal, da napovedano izločitev termo divizije (torej Teša in Premogovnika Velenje) iz HSE vidi kot edino alternativo stečaju, “pa naj stane, kolikor bo pač stalo”. Po njegovem se moti vsak, ki meni, da bo strošek zapiranja Teša in premogovnika manjši kot dve milijardi evrov.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dejal, da mora biti interventni zakon sprejet najpozneje do decembra, še bolje pa novembra.

Prepozno v iskanje alternativ

Šef Elesa je v DZ okrcal tudi upravljalce sistema ogrevanja v Šaleški dolini, ki jo proizvaja Teš. Ta toploto pošilja v sistem daljinskega ogrevanja, ki ga upravlja Komunalno podjetje Velenje. Ta je v lasti občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Mervar je dejal, da je bil v zadnjih letih večkrat v Velenju na sestankih v povezavi s sistemom ogrevanja in “jim dejal, da se igrajo”, ker se zanašajo na ogrevanje iz Teša.

Tudi minister Kumer je danes znova dejal, da je bilo do zdaj premalo energije vložene v prestrukturiranje sistema ogrevanja v Šaleški dolini.

“Kdo nosi breme pravičnega prehoda?”

“Zanima me, kje bomo dobili električno energijo, po kakšni ceni, kaj imamo, če pride energetska kriza, kaj bo takrat s Tešem in Premogovnikom Velenje,” pa je na seji dejal velenjski župan Peter Dermol.

V nadaljevanju je dejal, da se sam ne želi opredeljevati do namere pristojnih o izločitvi termo divizije HSE. Meni pa, da se breme prelaga na prebivalce Šaleške doline. Boji se, da bo HSE v prihodnjih letih zmanjševal izkop premoga, kar bo zvišalo njegovo ceno, s tem pa tudi ceno daljinskega ogrevanja v dolini.

“Zdaj vas sprašujem, kdo nosi breme pravičnega prehoda? Vsi mi, ki smo priključeni na daljinsko ogrevanje,” je dejal Dermol in spomnil, da so imeli v začetku leta zaradi visokih cen ogrevanja že proteste na Titovem trgu v Velenju zaradi podražitev ogrevanja.

Potrdil je, da že imajo na voljo 186 milijonov evrov kohezijskih sredstev, a ta sredstva po njegovem ne zagotavljajo pravičnega prehoda. Po njegovem moramo čim prej sprejeti zakona o postopnem zapiranju premogovnika in prestrukturiranju Savinjsko-šaleške doline. “Dokler tega ne bo, kot župan in državni svetnik ne morem podpreti izločitve termo divizije,” je dejal.

Prepričati Evropo

Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamut pa se je v razpravi vprašal, kako bomo v Sloveniji elektriko zagotavljali, ko proizvodnje ni in ko prenosne zmogljivosti niso na voljo.

Prepričan je, da so bile v projekcijah uporabljene najbolj neugodne predpostavke, ki napovedujejo katastrofično poslovanje Teša. Dejal je, da se bodo v sindikatu zavzemali za naraven odliv in postopno prekvalifikacijo kadrov.