Veter kot vir električne energije v EU lani prvič prehitel plin

V lanskem letu so se emisije energetskega sektorja v Evropski uniji zmanjšale za 19 odstotkov. Gre za največji padec v zgodovini, kaže poročilo organizacije Ember, ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija (STA).

Iz poročila je razvidno, da je veter kot vir lani prvič prehitel plin, skupni delež obnovljivih virov energije v proizvodnji elektrike pa se je povečal na rekordnih 44 odstotkov.

Prejšnji najvišji padec so zaznali leta 2020. Takrat je pandemija covida-19 prispevala k zmanjšanju emisij energetskega sektorja za 13 odstotnih točk. Emisije so se sicer glede na rekordno leto 2007 skoraj razpolovile, in sicer so se zmanjšale za 46 odstotkov, poroča STA.

Kaj je povzročilo padec?

K padcu je sicer po navedbah poročila prispevalo 26-odstotno zmanjšanje proizvodnje elektrike iz premoga in 15-odstotno zmanjšanje elektrike iz plina. Gre za največje letno zmanjšanje po letu 1990. Fosilna goriva s tem prvič predstavljajo manj kot tretjino proizveden elektrike v EU, sončna in vetrna energija pa se še nadalje krepita.

Slednja se je prvič v zgodovini prebila na drugo mesto – lani je zabeležila kar 13-odstotno zvišanje proizvodnje. Na prvem mestu pa je še vedno prepričljivo jedrska energija. Vetrna energija pa je lani prvič v zgodovini prispevala več energije kot plinska energija.

Pri padcu ne gre za trend

Veter in sonce sta leta 2023 skupaj proizvedla rekordnih 27 odstotkov evropske električne energije, kar prvič predstavlja več kot četrtino mešanice energetskih virov. To je pripomoglo k dvigu deleža obnovljivih virov energije na rekordnih 44 odstotkov, s čimer je bila prvič v zgodovini EU presežena meja 40 odstotkov, pišejo na STA.

K zmanjšanju proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv prispevalo tudi manjše povpraševanje po električni energiji. A najverjetneje ne gre za trend, saj je elektrifikacija v porastu.