Slovenija bo subvencionirala električna vozila v Črni gori. Komu še doniramo?
Država manjši del denarja iz podnebnega sklada namenja za projekte v tujini, predvsem na Balkanu.
Sklad za podnebne spremembe je glavni vir za financiranje ukrepov zelenega prehoda. Polni se z denarjem od prodaje emisijskih kuponov, ki jih plačujejo elektrarne na fosilna goriva, industrija, letalski prevozniki.
Denar se steka v skupni evropski sklad, nato pa večino razdelijo članicam. Sloveniji pripada približno 0,49 odstotka prihodkov sklada, skladno z zakonodajo Evropske unije (EU) pa mora država nato celoten znesek nameniti ukrepom za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
Vlada Roberta Goloba je lani določila, da bo do konca leta 2026 porabila 170 milijonov evrov, kolikor je bilo v skladu konec leta 2022, ter še 680 milijonov evrov ocenjenih prilivov v štirih letih. Skupno 850 milijonov evrov.
Program porabe sredstev sklada določa, da bo šlo po okoli 200 milijonov evrov od skupno 850 milijonov evrov za trajnostno mobilnost (denimo subvencije za električne avtomobile, e-kolesa in podobno) in spodbujanje obnovljivih virov energije (na primer subvencije za sončne elektrarne), po okoli sto milijonov evrov pa za energetsko učinkovitost stavb in razogljičenje v gospodarstvu.
Deset milijonov za projekte v tujini
Vlada pa je nedavno v načrt razvojnih projektov uvrstila projekt sofinanciranja energetske učinkovitosti in električne mobilnosti v Črni gori, za katerega bo sklad do konca leta 2026 prispeval skupaj 1,5 milijona evrov.
“V okviru določil Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma so razvite države skladno z načelom ‘skupne, vendar različne odgovornosti in ustreznih zmogljivosti’ pozvane k zagotovitvi ustrezne finančne in tehnične pomoči za mednarodne podnebne aktivnosti na področju podnebnih sprememb v manj razvitih državah. Slovenija v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja prispeva določeno vsoto za projekte za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje,” so nam na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, pojasnili namen tovrstnega financiranja.
Do konca 2026 je vlada predvidela 10,5 milijona evrov sredstev za mednarodno podnebno financiranje, kar je okoli 1,2 odstotka skupnih sredstev sklada za to obdobje.
Še en projekt, za katerega namenjamo 1,2 milijona evrov, je projekt krepitve zmogljivosti javnih uslužbencev Ministrstev za finance in Centralnih bank na Zahodnem Balkanu za lažji prehod na zeleno gospodarstvo, ki ga izvaja slovenska mednarodna institucija Center of excellence in finance (CEF). CEF bo, kot so nam pojasnili na ministrstvu “pripravil analizo stanja s področja ‘zelenih zmogljivosti’ med javnimi uslužbenci v državah Zahodnega Balkana ter organiziral in izvedel številne delavnice, spletne tečaje in konference za javne uslužbence iz te regije (ministrstev za finance, centralnih bank pa tudi ministrstev, pristojnih za okolje ali podnebje)”.
“V letu 2024 se je ene konference, dveh delavnic, enega spletna tečaja in konzultacij na visoki ravni v Severni Makedoniji in Črni gori udeležilo skupaj 217 ljudi; v prihodnje glede na izraženo zanimanje pričakujemo še večjo udeležbo,” so v pojasnilih navedli v kabinetu ministra Kumra.
Med projekti so še izboljšanje energetske učinkovitosti v javnih zgradbah v Severni Makedoniji (110 tisoč evrov), vzpostavitev kompostne sheme v občini Kamenici v Kosovu (420 tisoč evrov) ter krepitev podnebne odpornosti skupnosti v sušnih predelih Kenije s pomočjo čebelarstva. Za zadnjega je zunanje ministrstvo nedavno v eni od spletnih objav navedlo, da gre za “ohranjanje in upravljanje tal za trajnostno obnovo ekosistemov ter krepitev lokalne proizvodnje medu z vključitvijo zasebnega sektorja, hkrati pa se bo spodbujalo čebelarke k ustvarjanju dobička in aktivnemu sodelovanju pri soodločanju v skupnostih”. V okviru projekta bodo sodelovali slovenska Čebelarska akademija, Gozdarski inštitut Slovenije in podjetje Vesolje.si, iz sklada pa zanj namenjamo dva milijona evrov.
Letos, v 2025 in 2026 bo država skladno z mednarodnimi zavezami prispevala tudi po 1,5 milijona evrov v Sklad za odzivanje na izgube in škodo (gre za sklad pogodbenic konvencije Združenih narodov ter pogodbenic pariškega sporazuma) in v Zeleni podnebni sklad, ki ga upravlja Svetovna banka.
Dogovorjeni že pred leti
Za črnogorski projekt sta včeraj Kumer in njegov črnogorski kolega Damjan Ćulafić podpisala tudi pismo o nameri, kar je po navedbah našega ministra prvi korak projekta.
Na vprašanje, kako so se odločili za nedavno potrjeni projekt subvencij za Črno goro, so nam na ministrstvu pojasnili, da je leta 2020 bovško podjetje Stritih, ki se ukvarja s svetovanjem za trajnostni razvoj, za ministrstvo za okolje in prostor naredilo pregled projektov z območja Zahodnega Balkana, ki bi jih lahko financirali, in vključilo tudi tega.
“MOPE (oziroma MOP) je izvedel pregled projektnih predlogov in se na podlagi kriterijev zunanje usklajenosti (s strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in strategijo potencialnih držav prejemnic razvojne pomoči), izvedljivosti, uspešnosti in učinkovitosti že takrat odločil za sofinanciranje projekta Energetska učinkovitost in e-mobilnost v Črni gori,” so nam pojasnili na ministrstvu. Projekt je bil torej, kot pravijo, dogovorjen v času, ko je ministrstvo vodil Andrej Vizjak, do realizacije pa prihaja šele zdaj.
E-vozila, izolacija, pohištvo ..
Denar bo prejel črnogorski Eko fond, namenjen pa bo za subvencioniranje nakupa električnih vozil – podobno kot v Sloveniji – in energetske prenove stavb. V treh letih izvajanja projekta bo Eko sklad objavil 16 razpisov za zbiranje vlog za pridobitev subvencij na področju energetske učinkovitosti in električne mobilnosti, so nam pojasnili na ministrstvu.
Tu sicer omenimo, da gre za relativno majhno subvencijo Slovenije; poldrugi milijon bi, če upoštevamo višino subvencije pri nas (7.200 evrov), omogočil nakup največ 200 avtomobilov.
Vlada bo sklenila pogodbo s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), ki bo deloval kot posrednik med slovenskim ministrstvom in Eko fondom v Črni gori in bo “natančno pregledoval ter analiziral celovita redna poročila s strani Eko fonda”, o tem pa “večkrat letno” poročal našemu ministrstvu.
Na ministrstvu menijo, da bo s tem zagotovljen cilj “transparentnosti, stroškovne učinkovitosti in smotrnosti porabe denarja, pa tudi čim večje uspešnosti projekta”.
Center, ki bo opravljal nadzorniško vlogo, se je sicer prav letos znašel pod plazom očitkov, tudi zaradi domnevnih pritiskov. Kot smo poročali, je župan makedonske občine, ki ji Slovenija sofinancira projekt čiščenja odpadnih voda, direktorju centra Dejanu Prešičku očital, da je pritiskal, da bi posel dobilo slovensko podjetje. Prešiček je to zanikal.
Nam ugled, njim čistejši zrak
Cilji načrtovanega projekta v Črni gori pa so po navedbah ministrstva zmanjšanje ogljičnega odtisa, ozaveščanje javnosti o pomembnosti zmanjšanja emisij, izboljšanje življenjskih pogojev za prebivalce Črne gore in izboljšanje vidnosti ter ugleda Slovenije kot financerke.
Kot so nam še pojasnili na ministrstvu, Slovenija podpira širitev EU na Zahodni Balkan in tudi zato podpira poglabljanje odnosov z državami zahodnega Balkana na področju zelenega prehoda, ki je usklajeno z energetsko-podnebnimi politikami EU.