Diskontni trgovec bo z Mariborčani gradil eno največjih mrež hitrih e-polnilnic
Hofer in Enertec sta sklenila pogodbo, po kateri bodo na lokacijah trgovin v treh letih postavili hitre polnilne postaje za električna vozila.
Hofer bo skupaj z mariborskim podjetjem za energetske rešitve Enertec na lokacijah svojih trgovin postavil hitre polnilne postaje za električna vozila, so za Forbes Slovenija povedali v Enertecu. Prvi korak v tem projektu bo izveden že letos z vzpostavitvijo prvih treh polnilnih lokacij.
Polnilne postaje na okoli 90 lokacijah
V skladu z načrtom bodo polnilne postaje nameščene na večini lokacij trgovin Hofer po Sloveniji. Točnega števila lokacij podjetji ne razkrivata, na spletni strani Hoferja sicer piše, da imajo v Sloveniji več kot 90 trgovin. Prav tako ne razkrivajo števila polnilnih postaj, njihove zmogljivosti in vrednosti posla. Povedo le, da bodo polnilne postaje opremljene s POS terminali.
“Z vzpostavitvijo visokozmogljivih DC polnilnih mest pred trgovinami Hofer bo to postala ena največjih in najbolj razvejanih mrež hitrih polnilnic v Sloveniji,” so zapisali v skupni izjavi za javnost. Kot poudarjajo, Hofer s tem projektom odgovarja na vedno večje potrebe svojih kupcev po polnjenju med obiskom njihovih trgovin. Zaradi visokih moči polnjenja bodo stranke lahko tudi med krajšimi nakupi napolnile svoja vozila.
Velik skok s sončnimi elektrarnami
To je pomemben posel za Enertec, ki bo imel ključno vlogo od zasnove in namestitve polnilnih postaj do njihovega poznejšega upravljanja, pravijo v podjetju, ki okoli 70 odstotkov prihodkov od prodaje ustvari s sončnimi elektrarnami, okoli petino z baterijskimi hranilniki in deset odstotkov z e-polnilnicami.
Dogajanje v njihovem največjem segmentu jim je šlo zadnja leta na roko. Lani so elektrodistribucije prejele 48 tisoč vlog za priklop sončne elektrarne, kar je 12-krat več kot leta 2019. Zanimanje zanje so spodbujale povišane cene električne energije in državne subvencije.
Z razcvetom sončnih elektrarn je raslo tudi podjetje. Medtem ko so še leta 2021 prihodki od prodaje znašali dobrih 3,7 milijona evrov, so jih lani, ki je zanje rekordno leto, ustvarili okoli 16,2 milijona evrov. Skočil je tudi čisti dobiček, in sicer z okoli 180.000 leta 2021 na dobrih 850.000 leta 2023.
Dodana vrednost na zaposlenega znaša 83.713 evrov, je razvidno iz letnega poročila za lani.
Leta 2016 so tudi registrirali blagovno znamko Moja elektrarna.
Manj sončno leto
Letos bo poslovanje slabše zaradi manjšega povpraševanja po postavitvah sončnih elektrarn, pravi operativni direktor in vodja razvoja Tadej Smogavec. Kot je znano, je letos število vlog za priklop sončne elektrarne strmoglavilo zaradi ukinitve sistema neto meritev s koncem lanskega leta. Nova pravila uvajajo obračun omrežnine za celotno količino električne energije, ki je bila prevzeta iz omrežja ali vanj oddana, in ne več le za razliko med prevzeto in oddano električno energijo, zato je interes za sončne elektrarne uplahnil.
Koliko slabši bo rezultat, še ne morejo oceniti. So pa že v začetku leta zaradi tega sprejeli določene ukrepe, so zapisali v letnem poročilu, katere konkretno, ne navajajo.
Na drugi strani vse več sončnih elektrarn upravljajo, vzdržujejo in nadzorujejo. Zdaj jih že več kot 1.700, pravi Smogavec.
Nagrajeni simulator
Hkrati vlagajo v razvoj. Razvili so simulator energetskih rešitev, zanj so spomladi na Dnevih energetikov tudi prejeli nagrado. Simulator omogoča izračun tehnično in ekonomsko optimalnih rešitev na podlagi podatkov strank, okoljskih vplivov in omrežnih omejitev. Z natančno prerazporeditvijo porabe na 15-minutne odčitke uporabnik prejme celostno sliko porabe, kar omogoča učinkovit izračun in pregled nad prihranki, so na Dnevih energetikov utemeljili odločitev za priznanje.
V podjetju, kjer je nekaj manj kot 50 zaposlenih, trije stalno delajo na razvoju, pravi Smogavec.
Lastništvo
Enertec, ustanovljen leta 2009, je v lasti Petra in Irene Kumer (posredno prek podjetja Kumer investicije, nista povezana z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom, pravi Smogavec), Bojana Horvata (prek Alteringa) in Igorja Kozlarja (Kois) – vsako od omenjenih podjetij ima po 33,33-odstotni lastniški delež, je razvidno iz letnega poročila.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti