Nevarnosti prevelikih zmogljivosti proizvajalcev električnih vozil
Prevelike zmogljivosti kitajskih proizvajalcev električnih avtomobilov so resen problem. Kakšne so možne posledice?
Medije preplavljajo zgodbe o težavah na trgu električnih vozil, vključno s šibkim povpraševanjem v nekaterih državah in carinami na kitajske modele, ki so jih nedavno uvedle ZDA in Evropska unija.
Dolgoročne posledice tega za prodajo električnih vozil še niso jasne, zato je pomembno, da ne dajemo prevelike teže podatkom iz obdobja le enega ali dveh mesecev, vendar bi se trg lahko znašel pred zlomom, saj proizvajalci v težavah razprodajajo vozila in znižujejo cene, čeprav le začasno. Bolj skrb vzbujajoč je vpliv malih proizvajalcev, ki na tuje trge pošiljajo vozila slabe kakovosti in s tem škodijo ugledu celotnega sektorja.
Država kot glavni kupec
Prevelike zmogljivosti kitajskih proizvajalcev so resen problem, saj je zaradi agresivnega spodbujanja tamkajšnjih oblasti nastalo 200 proizvajalcev električnih vozil, da bi zadovoljili povpraševanje. Toda večina tega povpraševanja ni odražala želje potrošnikov po električnih vozilih.
Lokalne vlade so v odziv na politiko centralne vlade in v podporo svojim proizvajalcem naročale cele flote vozil. Različne finančne in nefinančne spodbude so državljane spodbujale k nakupu električnega avtomobila. Kupci električnih vozil so na primer dobili brezplačno registracijo vozila, medtem ko ta za običajni avtomobil v Šanghaju stane 13.000 dolarjev (okoli 12.000 evrov). Poleg tega so jih oprostili davka na vozilo v višini 4.000 dolarjev (okoli 3.700 evrov).
Ob tem so omejitve pri registraciji električnih vozil v številnih delih države veliko manj stroge, da bi spodbudili njihov nakup.
Kitajce pritegnila brezplačna registracija
Ocenjevanje kakovosti različnih kitajskih električnih vozil je težavno zaradi verjetnosti, da bi vsakdo, ki bi na Kitajskem poskušal ocenjevati avtomobile, tako kot to počne Consumer Reports v ZDA, naletel na politične in pravne težave. Poročali so, da je vlada cenzurirala spletne kritike vozil brez voznika, ni pa jasno, ali enako počne tudi v zvezi s kakovostjo električnih vozil.
Kar 44 odstotkov kitajskih kupcev električnih vozil je izjavilo, da ne bi znova kupilo e-avtomobila, če ne bi šlo za brezplačno registracijo.
Zanimiv je podatek iz nekega akademskega članka, ki navaja, da je 44 odstotkov kitajskih kupcev električnih vozil izjavilo, da ne bi znova kupilo električnega avtomobila, če ne bi šlo za brezplačno registracijo. V drugih državah se zdi, da je kupcev teh vozil, ki to obžalujejo, med 10 in 20 odstotkov. (Opomba: Ker gre še za mlado industrijo, je treba podatke teh raziskav vedno jemati z rezervo.)
Morda še bolj skrbi poročilo, da ima proizvajalec BYD v Evropi težave, deloma zaradi neprimernega načina prevoza, zaradi katerega so dostavljena vozila v slabem stanju. To je manj skrb vzbujajoče kot navedba, da se v Evropi kopičijo neprodana vozila, kar kaže na slabo povpraševanje. To bi bilo morda težje odpraviti.
Avtomobilski proizvajalci iz drugih držav so imeli podobne težave, a so jih premagali in dosegli velik uspeh. Dober primer sta Koreja in Japonska.
Presežek bo verjetno romal v države v razvoju
Nekateri veliki avtomobilski proizvajalci so se na šibko povpraševanje po električnih vozilih odzvali tako, da so upočasnili njihovo proizvodnjo in povečali proizvodnjo hibridov, kar pa ne bo v ničemer vplivalo na cene ali razpoložljivost električnih vozil. Vendar pa v primeru Kitajske odločno posredovanje vlade pomeni, da bi lahko ta pomagala majhnim podjetjem, ki sicer ne bi preživela, in jih spodbujala, naj presežna vozila po nižjih cenah pošljejo na čezmorske trge.
Ker bodo ta vozila verjetno namenjena državam v razvoju, ki nimajo industrije, ki bi jo bilo treba zaščititi, in bi bila vozila s popustom tam dobrodošla, bo to minimalno vplivalo na velike proizvajalce avtomobilov. Toyote in GM prodaja dvokolesnih in trikolesnih električnih vozil v Indiji ne skrbi preveč, saj le redko tekmujejo z električnimi vozili običajne velikosti ali vozili z notranjim zgorevanjem.
Vpliv na povpraševanje po nafti bo precej nepomemben, saj pri tej prodaji ne bo toliko šlo za nadomeščanje določenih vozil kot za dopolnilo ponudbe.
Če bi kitajski trg električnih vozil dejansko strmoglavil, bi to lahko pomenilo, da bodo cene komponent za električna vozila, vključno z rudninami, nekaj časa precej nižje. To bi lahko koristilo glavnim proizvajalcem električnih vozil, kitajskim in drugim, in bi pomenilo spodbudo pri prodaji, pa čeprav začasno. Lahko pričakujemo celo kratka obdobja razcvetov in padcev na trgu, ko bo pojav novih tovarn električnih vozil dvigoval cene sestavnih delov, odpiranje novih rudnikov in tovarn baterij pa jih bo nižalo.
Izgublja se vprašanje, kaj želijo potrošniki
Bolj skrbi možnost, da bo že majhen val nekakovostnih električnih vozil iz Kitajske naredil škodo celotnemu sektorju, vendar je malo verjetno, da bi to imelo tak učinek, kot na primer nesreča jedrske elektrarne na Otoku treh milj v ZDA (ta se je zgodila leta 1979, op. a.) na napačno dojemanje varnosti jedrske energije v javnosti. Navsezadnje letalske nesreče niso odvrnile večjega dela javnosti od letalskih potovanj in številni proizvajalci avtomobilov so preživeli kljub preteklim škandalom glede varnosti vozil.
Ker se mora trg električnih vozil zanašati na dobro voljo potrošnikov in zlasti na javno podporo glede subvencij, poleg tega pa je pogled na električna vozila močno zaznamovan s politično ideologijo, bo vse, kar daje zagon skeptikom, oviralo njihovo uvajanje. Podobno kot bodo recimo nekateri politiki v ameriškem senatu mahali s snežno kepo kot dokazom zmote znanosti o podnebnih spremembah, se zdi zelo verjetno, da se bodo v razpravi o električnih vozilih pojavljali podobni prikazi gorečih električnih vozil kot argument proti vladni podpori.
Ob vsem tem se izgublja vprašanje, koliko si potrošniki dejansko želijo ali ne želijo preiti na električna vozila, še zlasti, ko gre za prvo vozilo v gospodinjstvu, ter kakšne cene in spodbude bi bile ustrezne in potrebne za dosego določenega tržnega deleža.
Žal v javni razpravi prevladuje glas odločnih nasprotnikov ali zagovornikov, zato je težko ugotoviti, kakšno je dejansko povpraševanje po električnih vozilih. Številni akademiki se vneto (no, mogoče celo srdito) ukvarjajo s tem vprašanjem, vendar jih bodo najverjetneje preglasili in šele čez leta bomo dobili pravi občutek o dejanskem povpraševanju potrošnikov po teh vozilih.
Avtor članka je Michael Lynch.