Kitajska valilnica tehnoloških milijarderjev

Kitajska je v zadnjih letih postala tehnološka velesila, ki izziva ali celo prehiteva Združene države Amerike na osrednjih področjih razvoja, kot sta umetna inteligenca in robotika. Pomembno vlogo pri tem igra pekinška univerza Tsinghua, ki je izurila mnoge izmed ustanoviteljev vodilnih tehnoloških podjetij, tam pa se je kalil tudi predsednik države Ši Džinping.

Univerza Tsinghua, ustanovljena leta 1911, je najvišje uvrščena kitajska univerza na globalni lestvici Times Higher Education v letu 2026. Zaseda 12. mesto in se uvršča tik nad bližnjo Univerzo v Pekingu ter za desetinko odstotne točke za tehnološko univerzo ETH Zürich. Na prvih desetih mestih kraljujejo ameriške in britanske univerze, že deset let zapored je na vrhu Oxford.

Čeprav je danes Tsinghua valilnica tehnoloških talentov, ki izzivajo primat ZDA, je nastala prav s pomočjo Američanov: ti so namreč pod vodstvom predsednika Theodora Roosevelta takratni kitajski monarhični oblasti oprostili del plačila za pomoč pri zadušitvi protiimperialistične boksarske vstaje, s tem denarjem pa je nastala univerza, ki je sprva delovala kot odskočna deska za kitajske študente, namenjene na ameriške univerze.

Diplomanti z univerze študij še vedno pogosto nadaljujejo v ZDA. Je pa Tsinghua, ki stoji v nekdanjih kraljevih vrtovih v okrožju Haidian, od takrat zrasla v sodobno univerzo s 33 fakultetami, več kot 17 tisoč zaposlenimi in 63 tisoč študenti, večinoma domačimi. Za razvoj domačih tehnoloških kadrov je pomemben tudi elitni dodiplomski program računalniških ved na univerzi, imenovan razred Jao, ki ga je leta 2005 ustanovil edini kitajski dobitnik Turingove nagrade Andrew Jao.

Tigri umetne inteligence

Diplomant razreda Jao je tudi 34-letni soustanovitelj start upa umetne inteligence Moonshot AI Jang Žilin, ki je julija dvignil na noge Silicijevo dolino z izdajo zmogljivega modela kimi K3. Jang je diplomiral iz računalništva kot najboljši v letniku, sošolci pa so ga oklicali za “genija”, saj je imel ob akademskem uspehu čas tudi za igranje bobnov v rock skupini. Po diplomi je šel na doktorat v ZDA in tam delal za Meta Platforms in Google Brain.

Po vrnitvi na Kitajsko je z nekdanjimi sošolci leta 2023 ustanovil Moonshot AI, kjer je tudi zaposlil več diplomantov s Tsinghue. Podjetje načrtuje vstop na borzo v Hongkongu, ciljali naj bi na tržno vrednost 50 milijard dolarjev.

Jangov profesor je bil Tang Džje, skupaj s sodelavko Li Džuanzi ustanovitelj start upa Z.ai (prej Zhipu.ai), ki je nastal iz raziskav velikih jezikovnih modelov (LLM) na univerzi. Z.ai prav tako privablja pozornost tekmecev v Silicijevi dolini s svojim zmogljivim modelom. V začetku leta je kot prvi izmed šestih vodilnih kitajskih laboratorijev, ki jih tamkajšnji mediji imenujejo “tigri umetne inteligence”, vstopil na borzo. Od takrat je delnica v Hongkongu pridobila 500 odstotkov. Ameriško ministrstvo za trgovino je lani uvrstilo Z.ai na seznam sankcij zaradi domnevnega sodelovanja s kitajsko vojsko.

Pomembnost Tsinghue se najbolj kaže prav v njeni vlogi med vodilnimi kadri kitajskih tigrov, saj so štiri od šest start upov ustanovili ljudje, povezavi z univerzo. Poleg omenjenih sta tu še ustanovitelj start upa MiniMax Jan Džundžje, ki je na Tsinghua opravil postdoktorski študij, in ustanovitelj pekinškega Baichuana Vang Šiaočuan, ki ima magisterij informacijskih tehnologij s Tsinghue in je v preteklosti zagnal spletni iskalnik Sogou.

Od avtonomnih vozil do DeepSeeka

Med ustanovitelji tehnoloških start upov je tudi Žu Jun, profesor računalništva na Tsinghua, ki je soustanovil ShenShu AI, razvijalca platforme za generiranje videov s pomočjo umetne inteligence Vidu, kitajskega izzivalca Sore. Glavni izvršni direktor podjetja je njegov sodelavec in profesor računalništva Tang Džjaju, tehnološki direktor pa nekdanji doktorski študent Bao Fan, ki je vodil razvoj video modela na univerzi.

Alumni Tsinghue je tudi soustanovitelj in tehnološki direktor podjetja za avtonomna vozila Pony.ai Tiančeng Lou, ki je tam diplomiral kot član razreda Jao in doktoriral. Po študiju je delal v ZDA za Googlov projekt razvoja avtonomnih vozil, še preden se je ta odcepil v samostojno podjetje Waymo. Pozneje je delal za kitajskega ekvivalenta Googlu Baidu, nato pa leta 2016 skupaj z bivšim sodelavcem ustanovil Pony.ai, ki kotira na Nasdaqu in hongkonški borzi. Podjetje zdaj v sodelovanju z Uberjem in hrvaškim podjetjem Verne uvaja prve robotaksije v Evropi v Zagrebu.

Diplomanti univerze delajo tudi kot ključni zaposleni, ne vedno kot ustanovitelji podjetij. Vodilni razvijalec umetne inteligence DeepSeek, ki ga je ustanovil Liang Venfeng z univerze Žedžjang, se je na primer pri razvoju prebojnega modela R1, ki je lani zatresel ameriško borzo, zanašal tudi na znanje programerjev s Tsinghue, kot sta diplomanta razreda Jao Vu Zuofan in Ren Žižov.

Prisotnost v robotiki

Še večji preboj kot pri velikih jezikovnih modelih je Kitajska naredila v robotiki oziroma utelešeni (embodied, angl.) umetni inteligenci, saj kitajska podjetja zavzemajo levji delež svetovnih pošiljk humanoidnih robotov. Tudi za nekaterimi izmed teh podjetij stojijo nekdanji študenti ali trenutni profesorji z univerze Tsinghua.

Ustanovitelj in tehnološki direktor podjetja Galbot je Vang He, ki je diplomiral iz mikro- in nanoelektronike na Tsinghua, nato pa magistriral in doktoriral na ameriškem Stanfordu. V ZDA je delal tudi pri Facebooku na Googlu, zdaj pa poučuje na Univerzi v Pekingu. V prestolnici je leta 2023 tudi ustanovil Galbot. Podobno pot je imel glavni izvršni direktor in soustanovitelj Galaxea AI Gao Džijang, ki se je kalil med drugim pri Waymu in Googlu, nato pa leta 2023 v Pekingu zagnal podjetje s pomočnikoma profesorjev na Tsinghua Žao Hangom in Šu Huažejem.

Galbot je doslej zbral okrog 1,15 milijarde dolarjev, Galaxea pa dobrih 650 milijonov dolarjev. Obe podjetji sta ocenjeni na približno tri milijarde dolarjev tržne vrednosti. Obe podjetji tudi načrtujeta vstop na borzo, s čimer bi sledili nekaterim tekmecem, kot sta Ubtech in Unitree. Astronomska kotacija Unitreeja je pokazala, da je zanimanje vlagateljev za kitajsko robotiko veliko.

Januarja lani so tudi predstavniki generacije Z, rojeni leta 2000 ali pozneje, iz raziskav laboratorija za robotiko na Tsinghua ustanovili start up ZeroPower Robotics, kot je poročal kitajski finančni medij 36kr. Ustanovitelji so Min Juheng, Čeng Ji in Li Jiže. Doslej je start up zbral vsaj 40 milijonov dolarjev v več krogih financiranja; znesek bi lahko bil tudi višji, saj višina nekaterih zgodnjih naložb ni bila javno razkrita.

Dva predsednika

Zaradi močne prisotnosti kadrov z univerze Tsinghua v tehnoloških krogih je v kitajskih medijih in na družbenih omrežjih pogosto slišati o “Tsinghua mafiji”, podobno kot se v Silicijevi dolini govori o “Paypal mafiji”, ki jo tvorijo ustanovitelji podjetja, med njimi Elon Musk (Tesla, SpaceX), Peter Thiel (Palantir, Founders Fund) in Reid Hoffman (LinkedIn). Razlog za zgoščenost talentov je sicer dostop do razvoja novih tehnologij in znanja na univerzi, pa tudi do kapitala: uveljavljeni start upi, kot je Z.ai profesorja Tanga, pogosto vlagajo v novejše projekte študentov ali drugih profesorjev.

Tsinghua pa je tudi valilnica političnih veljakov.

Predsednik države in generalni sekretar komunistične partije Ši je tam diplomiral leta 1979 iz kemičnega inženiringa. Na Tsinghua je študiral tudi njegov predhodnik na obeh položajih Hu Jintao, ki je Kitajsko vodil od leta 2003 do leta 2013, leta 1964 je dokončal študij hidroelektričnega inženiringa. Tudi nekdanji premier Žu Rongdži, ki je vlado vodil med leti 1998 in 2003, je študiral na Tsinghua, kjer je dobil diplomo iz elektroinženiringa.