Zlato prvič doslej preseglo magično mejo treh tisočakov

Cena zlata že nekaj časa podira rekorde, v petek pa je prvič v zgodovini presegla mejo 3.000 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo) zlata. Kovina se je vzpela do cene 3.004 dolarjev, nato pa se spet spustila tik pod psihološko pomembno mejo, poroča Bloomberg.

Rast nad 3.000 dolarjev je posledica tradicionalne vloge zlata kot hranilca vrednosti v negotovih časih, rast pa je tudi merilo strahu pred tveganimi naložbami na trgih. V zadnjih 25 letih je cena narasla za 10-krat in presegla celo rast ameriškega indeksa S&P 500, ki se je v istem obdobju početveril.

Ko so se trgi pripravljali na carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so cene zlata v ZDA poskočile višje od drugih mednarodnih referenčnih indeksov, kar je mnoge vlagatelje spodbudilo, da so žlahtne kovine pošiljali v ZDA, preden so začele veljati dajatve. Več kot 23 milijonov 31,1-gramskih unč zlata, vrednih približno 70 milijard dolarjev, je prišlo v skladišča newyorške terminske borze Comex med novembrskimi volitvami v ZDA in 12. marcem.

Rast zlata v negotovih časih

Skoki v ceni zlata so običajno posledica širših gospodarskih in političnih napetosti. Kovina je po finančni krizi leta 2008/09 presegla mejo 1.000 dolarjev, med pandemijo covida-19 pa presegla 2.000 dolarjev. Cene so po pandemiji padle nazaj proti 1.600 dolarjev, vendar so leta 2023 znova začele naraščati, kar so centralne banke kupovale žlahtne kovine, da bi se preusmerile stran od dolarja, zaradi strahu, da so zaradi dolarskih rezerv bolj izpostavljene ameriškim sankcijam. Strah so sprožile sankcije proti Rusiji po začetku vojne v Ukrajini, saj so zahodne države med drugim zasegle rezerve ruske centralne banke v tujini.

V začetku lanskega leta je trg znova poskočil zaradi nakupov zlata na Kitajskem, kjer je skrb glede stanja gospodarstva naraščala. Dodaten zagon so dale ameriške volitve, ko so se trgi soočili z agresivno trgovinsko politiko nove administracije.

Nedavna rast je prišla kljub trendu, ki običajno prinese padec cen: višje obrestne mere in močan ameriški dolar. Ko obveznice ali denar prinašajo solidne donose, zlato, ki ne ustvarja obresti, postane manj privlačno. Ameriški dolar je glavna valuta, v kateri se kupuje in prodaja zlato. Ko postane valuta dražja za imetnike drugih valut, to običajno povzroči prodajo kovine.

Tokrat so te iste sile na trg pripeljale nove kupce. Ko je kitajski juan padel v primerjavi z dolarjem, so se kitajski vlagatelji usmerili v nakupe zlata. Vztrajno visoka inflacija po vsem svetu je prav tako povečala privlačnost zlata kot hranilca vrednosti. In potem je tu še strah vlagateljev, da bodo zamudili zaslužke ob nezadržni rasti cene zlata.

Gonilo rasti je Trumpova trgovinska politika

Agresivna politika nove ameriške vlade je bila najpomembnejše gonilo rasti zlata v letu 2025. Predsednik Trump je uvedel carine za Kanado, Mehiko in Kitajsko ter na ves uvoz jekla in aluminija, vključno s kovinami iz EU. Potem ko je EU udarila nazaj z lastnimi carinami, so ZDA nakazale, da so pripravljene stopnjevati trgovinsko vojno.

Trumpova administracija je zagrozila tudi z drugimi spremembami v svetovnem redu. Predsednik je nakazal, da so ZDA pripravljene uporabiti ekonomsko prisilo – ali celo vojaško silo – za prevzem nadzora nad Grenlandijo in Panamskim prekopom. Predlagal je kontroverzen načrt obnove Gaze. Trump je postavil pod vprašaj ameriška varnostna jamstva v Evropi, ko je februarja pričel pogajanja z Rusijo o vojni v Ukrajini, nato pa po prepiru z ukrajinskim predsednikom še ustavil ameriško vojaško pomoč državi.

Kljub porastu je zlato še vedno daleč od najvišje inflaciji prilagojene vrednosti vseh časov, ki je bila dosežena leta 1980 pri približno 3.800 dolarjev za 31,1g. Takrat je rast povzročila kombinacija šibke gospodarske rasti, nenadzorovane inflacije in naraščajočih geopolitičnih trenj. Nekateri analitiki verjamejo, da bodo podobne sile leta 2025 ceno zlata premikale še višje.

Dvig na 3.000 dolarjev je prišel hitreje, kot je napovedovala večina analitikov, nadaljna rast pa ni nemogoča, še piše Bloomberg. “Da bi zlato doseglo 3.500 dolarjev za 31,1g, bi moralo naložbeno povpraševanje narasti za 10 odstotkov,” so zapisali analitiki Bank of America pod vodstvom Michaela Widmerja. “To je veliko, a ni nemogoče.”