Zgodovina nas uči, da se na zlato lahko vedno zanesemo
Zlato ima v zgodovini človeštva prav posebno mesto. Dragocena kovina, ki so jo kopičile že antične civilizacije, je danes prisotna v praktično vseh segmentih našega življenja. Blešči se v hollywoodskih filmih, skriva se v naših najljubših tehnoloških napravah, razveseljuje nas v obliki nakita in dragocenosti, obenem pa je, kot sporočajo pri podjetju Goldman Graff, vedno pogosteje del naložbenih portfeljev, saj zagotavlja dolgoročno stabilnost in zanesljivost.
Nakup in prodaja zlata sta v porastu, zato zanimanje za to dragoceno kovino še vedno presega pričakovanja. Kot povedo pri podjetju Goldman Graff, so pri svojih klientih zaznali predvsem navdušenje nad tem, da je prodaja in nakup naložbenega zlata opravičena plačila davka na dodano vrednost, zato je upravljanje z zlatom kot nadvse likvidnim sredstvom enostavnejše in brez skritih stroškov. To je prednost, ki si jo je zlato zagotovilo tudi z ohranjanjem svoje pomembne vloge v razvoju človeške civilizacije in neprestane vključenosti v grajenje sodobnih ekonomskih sistemov.
Sijoča zgodovina
Zlato je svoje mesto v človeški zgodovini našlo že zelo zgodaj, v času razvoja antičnih civilizacij, ki so zlato že uporabljale kot edinstveno obliko valute. Stari Egipčani, Grki in Rimljani so zlate kovance uporabljali v sistemih trgovanja in plačevanja. Zlato so v tistih časih pogosto kopali lokalno ali pa ga pridobivali po trgovskih poteh.
Prav zaradi te univerzalne vrednosti zlata, so bili skozi zgodovino uvedeni različni t.i. zlati standardi, preko katerih je bila vrednost državne valute neposredno povezana s količino zlata, ki ga je ta država imela v lasti. Eden takšnih standardov je bil široko sprejet v 19. in zgodnjem 20. stoletju, omogočal pa je enostavno menjavo valut.
Zlato na eni, papirnati denar na drugi strani
Ti sistemi so se sčasoma povsod opustili – eden najbolj znamenitih preobratov je bila Rooseveltova opustitev zlatega standarda v ZDA leta 1933 in odkup vsega zlata od državljanov po fiksni ceni. S takšnimi ukrepi so države želele povečati količine denarja v obtoku ali pa so standard opustile zavoljo zagotavljanja lažjega finančnega pokrivanja nepričakovanih izdatkov, v tridesetih in štiridesetih letih na področju ZDA in Evrope recimo zaradi plačevanja naraščajočih stroškov vojskovanja.
Bojazen, da bi obenem z ohranitvijo zlatega standarda kapital postal predrag in da bi to upočasnilo ekonomijo, je bil še en pomemben razlog za opuščanje sistema, čeprav je deloval kot učinkovita varovalka pred inflacijo in hiperinflacijo. Z opustitvijo zlatega sistema se je tako znižala odvisnost držav od zlata in zlatih rezerv, je pa sledila posledica, ki jo lahko v realnem času opazujemo še danes, ko vrednost papirnatemu denarju upada, cene lahko dramatično nihajo in špekulativna ekonomija ostaja pomemben del številnih poslovnih modelov. Prav zato se tako fizične osebe kot tudi podjetja, pred temi nihanji najraje zavarujejo prav z naložbo v zlate rezerve, zlato pa ostaja ključna vrednostna komponenta tudi v državnih rezervah po vsem svetu.