Zastoj slovenskega projekta, ki je Madžare spravil na noge

Podjetje Andrada, ki ga je ustanovil grozd slovenskih avtomobilistov, je januarja letos napovedalo, da bo na Madžarskem postavilo tovarno za reciklažo litij-ionskih baterij. Že lani so se pogovarjali, da bi jo postavili v kraju Alsozsolca na severu države, a so zaradi strahov lokalnega prebivalstva glede vplivov na okolje to namero opustili. V začetku tega leta pa so sporočili, da bo tovarna stala v Soskutu.

Eden od lastnikov Andrade Iztok Seljak, nekdanji šef Hidrie, je januarja za Forbes Slovenija dejal, da bi tovarna v vasi blizu Budimpešte lahko začela obratovati že mesec dni kasneje, torej februarja, in da bo v dveh letih ustvarila 160 delovnih mest. A tovarna do danes ni začela delovati.

Ustanovitelji Andrade so nekateri posamezniki in avtomobilski dobavitelji, med njimi so Seljak, Peter Tibaut, ki je prej vodil program baterij v graški Magni Steyr, Aleš Jerala, TAB Mežica, ACH Invest. Po prvotnih informacijah naj bi naložba znašala 26,2 milijona evrov, kasneje so načrtovani vložek zvišali na 35 milijonov evrov. To bi bila največja slovenska naložba na Madžarskem, za katero je Andrada že dobila tudi obljubo subvencije madžarske vlade. Minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je pred dobrim letom dni napovedal, da bo država primaknila 11,3 milijona evrov.

Upor prebivalcev

A vse to je zdaj pod vprašajem. Zdi se, da je bilo za zaustavitev projekta ključno dogajanje v zadnjih dneh januarja. Takrat je namreč v Soskutu potekala javna predstavitev projekta za občane. Nekaj sto udeležencev je po poročanju madžarskih medijev izrazilo nasprotovanje projektu, saj se jim lokacija ne zdi primerna za predelavo baterij. Zdaj že nekdanji župan Soskuta Ferenc König in tudi predstavniki Andrade naj bi dogodek po poročanju madžarskih medijev zapustili v spremstvu varnostnikov in policije.

V regiji se je oblikovala močna civilna iniciativa, ki nasprotuje obratom za predelavo baterij zaradi strahu pred negativnimi vplivi na okolje.

V Andradi, kjer so januarja napovedovali, da bodo sprva predelovali “nenevarne odpadke” z nizko zmogljivostjo, v drugem koraku pa zmogljivost povečali na celoten odpad iz gigatovarn baterij (ki zajema tudi nevarne odpadke), so po uporu prebivalcem zagotovili, da bodo izvajali le prvo fazo. Ta postopek naj bi bil varen in okolju prijazen, medtem ko naj bi se predelavi nevarnih odpadkov na lokaciji v Soskutu odpovedali.

Kompleksni in dolgotrajni postopki

A kljub temu ima podjetje težave pri pridobivanju dovoljenj. To nam je v pisnem odgovoru na vprašanja potrdil Peter Boras, ki je od avgusta direktor Andrade. Navedel je, da je skupina Andrada “pri postavljanju proizvodnje v Soskutu na Madžarskem naletela na nepredvidljive kompleksne in posledično dolgotrajne postopke v zvezi s številnimi potrebnimi dovoljenji, kar zamika začetek proizvodnje”.

Tudi Roman Burja, direktor mežiškega Taba, ki je manjšinski lastnik Andrade, je v pisnem odgovoru navedel, da v Tabu pozorno spremljajo razvoj dogodkov in da zagon proizvodnje zamuja glede na prvotni poslovni načrt. Za dodatna pojasnila o dogajanju in prihodnosti projekta nas je napotil na vodstvo Andrade.

Ključna bo odločitev občine

Medtem ko v Andradi pravijo, da projekt zamuja, a da še vedno teče, pa je iz poročanja madžarskih medijev razumeti, da obstaja tveganje, da podjetje dovoljenja za to lokacijo niti ne bo dobilo.

Andrada ima sedež na območju, katerega namembnost je trgovska oziroma storitvena dejavnost, kar pomeni, da v njem ni mogoče opravljati dejavnosti predelave baterij. Za to bi morala lokalna uprava lokacijo prekvalificirati v industrijsko območje.

Občina je vlogo podjetja začela obravnavati pred mesecem dni, izhaja iz objave na strani občine (v madžarskem jeziku). A junija letos izvoljeni župan Soskuta Jozsef Mészáros izhaja iz civilne iniciative nasprotnikov naložbe in naj bi za Telex.hu že dejal, da ne bo dal zelene luči za spremembo namembnosti. Na naša vprašanja na občini niso odgovorili.

Madžarska zakonodaja sicer omogoča tudi, da vlada zaobide lokalne oblasti, in sicer tako, da neko naložbo razglasi za prednostno ter določi, katere gospodarske dejavnosti lahko investitor izvaja. Kot piše Telex.hu, je vlada to že naredila tudi v občini Soskut, in sicer za južnokorejski obrat za proizvodnjo elektrolitov Dongwha. A je minister za transport in gradnjo Janos Lazar konec februarja dejal, da Andrada ne izpolnjuje pogojev.

Spor med lastniki

Po pisanju Telex.hu pa naj bi se težave pri pridobivanju dovoljenj prelile tudi v spor med lastniki Andrade.

Spomnimo, da je bil še januarja direktor Andrade Peter Tibaut, aprila je bil na njegov položaj po poročanju Telex.hu imenovan Seljak. A ta naj bi se na skupščini 17. julija sprl z drugimi lastniki in jo zapustil, piše madžarski medij. Po odhodu pa naj bi Seljaka delničarji v njegovi odsotnosti odpoklicali, kar naj bi nekdanji šef Hidrie kasneje izpodbijal po pravni poti. Kot navedeno, je bil poleti za novega direktorja imenovan Peter Boras.

Boras je v odgovoru za Forbes Slovenija zanikal pisanje Telex.hu, ki naj bi mu spor potrdili štirje neimenovani viri. “Različni pogledi družbenikov na prihodnji razvoj družbe, še posebej v tako zahtevnih razmerah, so legitimni in naravni,” je dejal Boras. Zanikal je informacije o sporu in dejal, da je Seljak julija z mesta direktorja odstopil zaradi dolgotrajnega pridobivanja dovoljenj in da je tudi on podprl imenovanje Borasa na direktorski položaj. “Iztok Seljak ostaja eden izmed največjih posameznih solastnikov družbe in deli z družbeniki, ki predstavljajo večino, enake poglede,” je še dodal Boras.

Seljak na naša vprašanja ni odgovoril.

V rdečem

Podjetje Andrada je sicer po poročanju Telex.hu lani poslovalo brez prihodkov, a s 320 milijonov forintov (okoli 770 tisoč evrov) izgube.

Podatki v letnem poročilu naj bi kazali, da je imelo podjetje konec lanskega leta za 2,17 milijarde forintov sredstev (okoli 5,2 milijona evrov), a na drugi strani za 2,37 milijarde forintov (okoli 5,7 milijona evrov) obveznosti.

Subvencije, ki jo je napovedala madžarska vlada in naj bi znašala dobrih 11 milijonov evrov, naj ne bi prejeli.

Nepogrešljiva dejavnost

Čeprav lokalno prebivalstvo naložbi močno nasprotuje, pa Telex.hu piše, da je dejavnost Andrade pomembna, ker Madžarska postaja vozlišče za baterije, ki pa jih bo treba po koncu življenjske dobe reciklirati.

“To je zapleten postopek, ki podobno kot njihova proizvodnja vključuje nevarne kemikalije. Čez 5 do 10 let, ko bo na desettisoče baterij, vgrajenih v zadnjih letih, odslužilo svoje, jih bo treba množično predelati in reciklirati,” piše medij. “Danes te zmogljivosti za recikliranje baterij še niso vzpostavljene, zato lahko podjetja, ki jih bodo postavila pravočasno, postanejo del večmilijardnih korporacij.”

Dodajajo, da se na Madžarskem s tovrstnimi posli že ukvarjata južnokorejski družbi SungEel in Éltex, ki naj bi bila povezana z Orbanovim zetom Istvánom Tiborczem, aktivno pa naj bi se za to zanimal tudi madžarski naftni gigant MOL, ki je prisoten tudi pri nas.