Zaprti reaktorji, prazni rezervoarji: vročina hromi evropski trg elektrike
V Franciji zaradi vročine zapirajo jedrske reaktorje, na Norveškem težko polnijo rezervoarje v hidroelektrarnah.
Letošnji vročinski valovi v Evropi so močno okrnili proizvodnjo elektrike iz nekaterih doslej najbolj zanesljivih virov, kot sta jedrska energija in hidroenergija. Stara celina se mora zato bolj zanašati na uvoz fosilnih goriv in spremenljive obnovljive vire energije, vse skupaj pa pomeni tudi dražje položnice za elektriko, poroča Bloomberg.
Zaradi nižjega vodostaja rek se dogajajo izpadi jedrskih elektrarn v Franciji, pa tudi v edini jedrski elektrarni na Madžarskem, ki ji grozi začasno zaprtje. V nordijski regiji in v Alpah pa je zaradi vročega in suhega vremena ohromljena proizvodnja iz hidroelektrarn. V avgustu se pričakuje še več žgočih dni, kar bi lahko težave še povečalo.
Vročina prihaja sočasno z rastjo cen zemeljskega plina in premoga zaradi novih spopadov na Bližnjem vzhodu, ki so po kratkotrajnem premirju znova omejili promet skozi Hormuško ožino. To je vodilo tudi v nižje zaloge plina v evropskih skladiščih.
Izgubljena proizvodnja v Franciji
Zaradi visokih temperatur je Francija v juniju in juliju izgubila več kot 3,7 teravatnih ur (TWh) jedrske energije. To je več kot dvakrat toliko, kot je znašal dosedanji rekord za celotno poletje, dosežen leta 2018. Čeprav je skupna proizvodnja bolj ali manj na ravni prejšnjih let, se je proizvodnja v obdobjih ekstremne vročine močno zmanjšala. To je pomenilo manj dobav ravno takrat, ko se povpraševanje po elektriki poveča zaradi potreb po hlajenju.
Jedrski reaktorji v Franciji se hladijo z vodo iz rek, nato pa toplejšo vodo izpustijo nazaj v reko. Ko so temperature visoke, predpisi omejujejo količine vode, ki se lahko izpustijo nazaj, zato reaktorji zmanjšujejo proizvodnjo. To povzroča dvige cen elektrike tudi na trgih sosednjih držav, kot sta Belgija in Luksemburg, saj so se med drugim zaustavili reaktorji ob mejah s tema državama.
“Potencialno se bližamo še enemu vročinskemu valu in morda jih bo sledilo še več. Glede na to, kaj so povzročili dosedanji vročinski valovi, se na trgu bojijo, da se bo stanje samo še poslabšalo,” je za Bloomberg dejal Matthew Jones, vodja analitike pri raziskovalni družbi za področje surovin ICIS.
Prazni rezervoarji na Norveškem
V Alpah in na severu celine so medtem skrb vzbujajoči prazni rezervoarji hidroelektrarn. Če se ti ne napolnijo pred zimo, bi Evropa vstopila v vrhunec ogrevalne sezone brez enega najpomembnejših fleksibilnih virov električne energije, v času, ko je v plinohramih manj plina kot običajno.
Največja proizvajalka hidroenergije na celini Norveška ima najnižjo raven rezervoarjev v zadnjih 20 letih, pravi generalna direktorica podjetja Volt Power Analytics v Oslu Katinka Bogaard. Kriva je kombinacija dejavnikov: podpovprečne snežne padavine prejšnjo zimo; nenavadno topla pomlad in poletje, ki sta že stopila snežno odejo; in vztrajno suho vreme, zaradi katerega je odtoka vode za polnjenje rezervoarjev premalo. Južna Norveška je letos izvozila 3,8 TWh v Nemčijo, Anglijo, Dansko in Nizozemsko, kažejo podatki norveškega omrežnega operaterja Statnett.
“Zdaj plačujemo zimske cene, kar je novost,” je Bogaard povedala za Bloomberg. “Če bi imeli najbolj ekstremno količino padavin, bi lahko raven približali normalni.”
Lokalne pretrese bi lahko ublažila večja povezanost evropskega elektroenergetskega omrežja, saj bi omogočila pretok elektrike iz regij s presežki v regije, kjer vlada pomanjkanje. Norveška je letos že uvozila poceni sončno energijo iz Nemčije, ko tam proizvodnja presega povpraševanje, še piše Bloomberg.
