Vladna davčna zmeda v petih točkah

Podjetja v začetku tega tedna še niso vedela, da bodo morda že konec tega leta morala izplačati božičnico.

Ukrep je ob torkovem vladnem obisku na Dolenjskem napovedal premier Robert Golob in presenetil koalicijske partnerje, gospodarstvo, javnost.

Predsednik koalicijske SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han je dan pozneje za Radio Slovenija nakazal, da za idejo ni vedel. “Jutri (v četrtek, op. a.) bomo videli izhodišča in potem bom komentiral. Niti ne vemo višine. Ta trenutek je neodgovorno do gospodarstva, do sindikatov, do zaposlenih, da dajemo neko prazno obljubo, ki je ne bomo mogli realizirati,” je dejal.

A po informacijah Forbesa Slovenija se ob četrtkovem potrjevanju vladnih izhodišč na seji vlade nihče od ministrov ni vzdržal ali glasoval proti. Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji dejal, da si bodo prizadevali, da bi bila božičnica obvezna že letos.

Gre za nov primer ad hoc spremembe, ki smo jih v tem mandatu videli že večkrat. Pogledali smo, kako je vlada Roberta Goloba napovedovala in uvajala nekatere največje davčne ukrepe.

1. Božičnica

Predlog obvezne božičnice, o katerem je koalicija govorila že leta 2022, a je bil nato umaknjen, je že sprožil ostro nasprotovanje delodajalcev, medtem ko ga sindikati pozdravljajo. Tako je pričakovati zaostren socialni dialog. Ker mora vlada za uvedbo obvezne božičnice spremeniti več zakonov, je vprašanje, ali je sprememba res lahko pod streho do decembra.

Kot pove odvetnik in davčni svetovalec v podjetju CMS Ivan Kranjec, ukrep ne bo imel enakega učinka za vsa podjetja: “Tista, ki so nameravala izplačati božičnico, bodo za del do višine polovice minimalne plače plačala manj davka. To pomeni, da bo njihov strošek dela manjši oziroma da lahko ob enakem strošku dela zaposlenemu nudijo višje neto izplačilo.”

V podjetjih načrtujemo za eno leto vnaprej in takšen nepredviden strošek je v času, ko se slovensko gospodarstvo sooča z izzivi globalne konkurenčnosti, zelo velik zalogaj.

Leon Korošec, direktor športne divizije v Elanu

Za tiste, ki božičnice niso nameravali izplačati, pa bo to seveda nova obveznost, resda neobdavčena. Če bo trenutno predlagana ureditev obstala, bodo božičnico dobili tudi zaposleni v javnem sektorju, ki je do zdaj niso.

Gospodarstveniki so v odzivih za Forbes Slovenija poleg dejstva, da je božičnica v osnovi nagrada za poslovno uspešnost in zato prisilno izplačilo ni smiselno, kritizirali tudi način uvedbe.

“Tako pomembnih obveznosti, ki pomenijo znaten finančni zalogaj za večja podjetja, ni mogoče uvajati čez noč. V podjetjih načrtujemo za eno leto vnaprej in takšen nepredviden strošek je v času, ko se slovensko gospodarstvo sooča z izzivi globalne konkurenčnosti, zelo velik zalogaj,” je za Forbes Slovenija povedal Leon Korošec, direktor športne divizije v Elanu.

2. Normirani espeji

Vlada je ta teden napovedala tudi spremembe letos uvedenega strožjega sistema za normirane espeje. Gre za samostojne podjetnike, ki so upravičeni do poenostavljenega obračuna davkov in prispevkov.

S 1. januarjem se je najvišja dovoljena meja za polne normirance znižala s 100 tisoč na 60 tisoč evrov letnih prihodkov. Zdaj bi jo znova dvignili na 120 tisoč evrov, pri čemer pa naj bi bila obdavčitev manj ugodna kot do zdaj.

“Predvidljivost davčnega okolja je preteklost. Nihče ne ve, kaj ga bo doletelo v naslednjih v dveh letih. Nimam problema s spremembami, če so zadaj ekonomski, poslovni, proračunski razlogi. Ne morem pa pristati na to, da se davčna ureditev spreminja zgolj zato, ker jo je spreminjala prejšnja vlada in želimo to razveljaviti. Ali pa to, da so tako močno omejili normirance, z analizami prikazovali, kako slabi in nazadnjaški so, zdaj bi pa ta sistem vračali,” je za Forbes Slovenija dejal davčni svetovalec v podjetju CMS Ivan Kranjec in spomnil na vladno razveljavitev dohodninske reforme nekdanje vlade Janeza Janše v letu 2022.

“Sam vidim le dve možni razlagi: ali je to predvolilni bonbon ali pa so v sistem posegali z izmišljenimi analizami. Normiranci so sicer s strokovnega vidika anomalija v sistemu, a ukinitev najprej močna omejitev, nato pa v manj kot letu dni ponovna vzpostavitev prejšnjega sistema, deluje dvolično,” pravi.

Kot pravi, je sicer v Sloveniji na splošno problem, da se vse dela zadnjo minuto. “Denimo maja 2013 je vlada sprejela dvig stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov, ki je začela veljati že julija istega leta. V letu 2023 smo zvišali davek od dohodka pravnih oseb (DDPO) z 19 na 22 odstotkov, kar je vplivalo na davčne obveznosti podjetij že v 2024,” pojasni. 

A primer normirancev se, kot pravi, razlikuje od naštetih sprememb. Te so se nanašale na davčne stopnje, pri zadnjem posegu v sistem normirancev pa je država spreminjala predvsem pogoje, da nekdo sploh lahko ostane v sistemu.

“Za letos je še veljala meja za izstop iz sistema, če povprečje prihodkov za leti 2023 in 2024 presega 150 tisoč evrov, prihodnje leto pa bo moral izstopiti vsak espe, ki bo letos presegel 60 tisoč evrov prihodkov (oziroma 30 tisoč za popoldanske). To močno vpliva na odločitev zavezanca, ali se bo sploh posluževal te oblike zaposlitve,” opozarja sogovornik.

Večina zavezancev se je sicer prilagodila, nekateri so poiskali druge oblike, pravi. “Se pa bojim, da zaostrovanje in povečevanje davčne obremenitve povečuje tudi tveganje, da se ljudje odločijo za poslovanje brez računa oziroma na črno. Večje kot so obremenitve, več jih bo letalo pod radarjem.”

Bojim se, da zaostrovanje in povečevanje davčne obremenitve povečuje tudi tveganje, da se ljudje odločijo za poslovanje brez računa oziroma na črno.

Ivan Kranjec, odvetnik in davčni svetovalec v podjetju CMS

3. Financiranje popoplavne obnove

Razveljavitev ukrepa smo videli tudi pred dvema letoma, ko je vlada iskala denar za financiranje popoplavne obnove. Zakon, ki je predvidel mehanizme pomoči prebivalstvu in podjetjem ter tudi njihovo financiranje, je bil sprejet konec avgusta 2023. Previdel je obvezni solidarnostni prispevek, ki bi ga v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja.

A mesec dni kasneje je finančno ministrstvo sporočilo, da ga ukinja, in napovedalo zvišanje davka od dohodkov od pravnih oseb (ter nekatere druge ukrepe, med drugim obdavčitev bilančne vsote bank). Z zakonom o obnovi je država odločila, da bo med letoma 2024 in vključno 2028 19-odstotno splošno stopnjo davka, ki ga plačujejo podjetja, zvišala na 22 odstotkov.

Ekonomisti so v okviru priprave zakona o obnovi nasprotovali višanju davčnih obremenitev, saj da izvedba ne bo tako hitra, da je ne bi mogli financirati iz proračuna, hkrati pa višanje davkov poslabša konkurenčnost gospodarstva.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je marca lani v intervjuju za Forbes Slovenija dejal, da je sam v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja dal nekaj predlogov, ki niso bili upoštevani – po njegovi oceni brez pravih protiargumentov. “Pri zakonu o poplavni obnovi sem na primer ocenil, da je izhodišče, po katerem se bodo posledice sanirale v treh do petih letih, nerealno. Niti ne toliko zaradi financ, temveč zaradi drugih omejitev, denimo pomanjkanja projektantskih zmogljivosti, kar zdaj že slišimo, da se dogaja,” je dejal.

Zdi se, da denar res “leži” v skladu za obnovo. Ta po navedbah Fiskalnega sveta trenutno razpolaga z okoli 715 milijoni evrov. Do konca leta naj bi se vanj steklo še okoli 80 milijonov evrov iz naslova višje stopnje davka na dohodek pravnih oseb, je svet ocenil v zadnji mesečni informaciji.

Na drugi strani je bilo v osmih mesecih iz sklada izplačanih 124 milijonov evrov ter še 37 milijonov evrov iz integralnega proračuna (tu je šlo predvsem za sredstva Solidarnostnega sklada EU). To je manj kot četrtina zneska v vladnem načrtu, ki je predvideval, da bo letos za obnovo porabljenih 600 milijonov evrov.

Sklad za obnovo je konec avgusta razpolagal z okoli 630 milijonov evrov (…), na drugi strani pa je bila v prvih osmih mesecih realizirana le okoli četrtina vseh predvidenih odhodkov.

Fiskalni svet, september 2025

4. Dolgotrajna oskrba

Z julijem smo delodajalci, zaposleni, samozaposleni, kmetje in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni s povprečno bruto plačo, ki trenutno znaša 2.540 evrov, plačuje po 24 evrov mesečno, enak znesek prispeva tudi njegov delodajalec. Zaposleni z minimalno plačo in njegov delodajalec plačata po 12 evrov, upokojenec s povprečno neto pokojnino v višini tisoč evrov pa 10 evrov mesečno.

Gospodarska združenja, ki so se pred uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo zavzemala za zamik oziroma ustrezno znižanje prispevka, so po dveh mesecih od uvedbe še vedno močno kritična. Kot pravijo, storitve ni.

Prejšnji teden je Radio Slovenija poročal, da je od 1. julija vlogo za oskrbo na domu oddalo okoli štiri tisoč ljudi, a do danes ni bila izdana niti ena odločba. Čeprav se je v prvih dveh mesecih v sistem steklo 55 milijonov evrov plačnikov prispevka, tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za zdaj ni izplačal še ničesar, so poročali mediji.

Letos naj bi skupni priliv iz naslova prispevka za dolgotrajno oskrbo znašal 250 milijonov evrov, prihodnje leto pa 620 milijonov evrov.

5. Premoženjski davek

Koalicija je v začetku mandata razveljavila dohodninsko reformo prejšnje vlade Janeza Janše, ki bi prinesla razbremenitev plač. Obenem se je v koalicijski pogodbi zavezala k uvedbi premoženjskega davka in razbremenitvi dela.

Reforma bi sledila dolgoletnemu priporočilu mednarodnih institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in OECD, da naj Slovenija zmanjša obdavčitev dela in izpad nadomesti z obdavčitvijo premoženja. Slovenija je namreč na evropskem repu po pobranem premoženjskem davku.

Ideja premoženjskega davka se je skozi mesece “skrčila” v idejo o nepremičninskem davku. Decembra lani je ministrstvo za finance objavilo izhodišča za pripravo zakona o nepremičninskem davku in razbremenitvi dela, julija letos pa je ministrstvo uradno potrdilo, da nepremičninskega davka v tem mandatu ne bo. Takrat so nam na ministrstvu dejali, da so predpogoj “rešitve za krepitev pravne varnosti udeležencev na stanovanjskem trgu, ki bodo vplivale na ponudbo stanovanj za bivanje, ter rešitve za izboljšanje sistema registracije najemnih pogodb”. Te naj bi že pripravljali.

Ta teden je nato minister Boštjančič dejal, da je treba prej urediti “vrsto stvari, kot so evidence nepremičnin in tako naprej”.

V srednjeročni fiskalni načrt do leta 2028, ki ga je poslala v Bruselj, pa je vlada zapisala, da bo davčna reforma izvedena po letu 2026, pri tem pa pojasnila, da reformo odlaga zaradi obnove po poplavah in zagotavljanja sredstev za sklad za obnovo.

V srednjeročni fiskalni načrt do leta 2028, ki ga je poslala v Bruselj, je vlada zapisala, da bo davčna reforma izvedena po letu 2026.

Kje smo torej z davki?

Kot pravi Kranjec, v tem mandatu ni bilo več sprememb davčne ureditve kot ponavadi. Od večjih omeni preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je nova dajatev. “Potem je tu sprememba davčne ureditve pri oddajanju nepremičnine v najem (zvišanje davčne stopnje s 15 na 25 odstotkov v letu 2023), predviden davek na kriptovalute,” našteva sogovornik.

Tudi kazalnik deleža davkov v BDP ne kaže, da bi bila Slovenija posebej problematična. S 36,9 odstotka davkov je na 14. mestu med 38 državami OECD.

A po drugi strani letošnja izdaja OECD-jeve raziskave Taxing wages kaže, da se je davčni primež v Sloveniji, ki je že tako med najvišjimi, v zadnjih letih dodatno povečal. Samo v petih od 38 držav OECD je delo bolj obdavčeno kot pri nas.

Analitika GZS, ki jo vodi Bojan Ivanc, ocenjuje, da se bo primež letos dodatno zvišal. “Z novimi dodatnimi obremenitvami plač z dvema odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež v letu 2025 dvignil na 46,6 odstotka, kar je skoraj primerljivo petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD,” pravi.

V začetku leta objavljena analiza GZS je pokazala, da naj bi zaposleni z minimalno plačo zaradi uvedenih dodatnih davkov in prispevkov v obdobju od leta 2023 do 2026 izgubili skupno 2.100 evrov neto, tisti s povprečno plačo 3.600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa 5.200 evrov neto.

Primerjava z drugimi državami kaže, da ima Slovenija nekoliko višji davčni primež od višegrajskih držav. Izstopa predvsem Poljska, ki ima precej nižjo obremenitev plač.

Čeprav stroški dela v Sloveniji zadnja leta rastejo zaradi pomanjkanja kadra, inflacijskih pritiskov pa tudi zgoraj omenjenih obremenitev, se to dogaja tudi v drugih državah. Umar v nedavno objavljeni jesenski makroekonomski napovedi ugotavlja, da so se stroški dela na enoto proizvoda od začetka energetske krize v letu 2022 do začetka leta 2025 v Sloveniji povečali manj kot v skupini višegrajskih držav. V primerjavi s povprečjem EU pa je bilo povečanje nominalnih stroškov višje, realnih pa podobno, še navaja vladni urad.