Visoka cena avtonomije: zakaj Evropa še vedno potrebuje Trumpa

Evropski voditelji skušajo v pogajanjih s Kijevom doseči varnostna zagotovila za Ukrajino v okviru morebitnega premirja z Rusijo, a obenem pomanjkljive obrambne zmožnosti Evrope niso dovolj za odvračanje ruske grožnje, vsaj ne brez nadaljnje ameriške pomoči, ugotavlja novo poročilo.

To skrb so v minulem tednu izrazili tudi nekateri vodilni politiki. “Trenutno ne moremo izvajati zadostnega pritiska na (Vladimirja, op. a.) Putina, da bi končal to vojno,” je nemški kancler Friedrich Merz v petek dejal v intervjuju za YouTube kanal svoje konservativne stranke. “Odvisni smo od ameriške pomoči.”

Ta teden objavljeno poročilo britanskega Mednarodnega inštituta za strateške študije (International Institute for Strategic Studies – IISS) pravi, da se evropske zaveznice v Natu kljub višanju obrambnih izdatkov od začetka rusko-ukrajinske vojne soočajo “s precejšnjimi izzivi” pri nadomeščanju ameriških vojaških zmogljivosti v Evropi, zlasti na področju vesoljskega nadzora in zračne obrambe.

V četrtek je tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte na obrambnem vrhu v Pragi, ki ga je organiziral IISS, dejal, da morajo evropske zaveznice za petkrat povečati število sistemov zračne in raketne obrambe. Obenem morajo dogovorjene dvige obrambnih izdatkov nameniti tudi vesoljskim zmogljivostim, oklepnim vozilom, tankom, topniškim granatam, brezpilotnim letalom in kibernetski varnosti, je dodal.

Draga računica

Po oceni IISS iz poročila z naslovom “Napredek in pomanjkljivosti v evropski obrambi” bi nadomeščanje ključnih elementov ameriških vojaških zmogljivosti v evro-atlantskem prostoru stalo približno tisoč milijard dolarjev.

“Poleg tega se evropska obrambna industrija še naprej sooča z izzivi pri dovolj hitrem povečevanju proizvodnje, medtem ko številne evropske vojske ne morejo doseči svojih ciljev glede zaposlovanja in zadrževanja pripadnikov,” so zapisali analitiki.

V poročilu piše, da pritisk za dvig obrambnih naložb vrši na eni strani varnostna grožnja iz Rusije in na drugi strani negotovost glede obrambnih zavez ZDA.

Glede ruske grožnje je IISS v svojem majskem poročilu ocenil, da bi lahko Rusija kljub izgubam na ukrajinskem bojišču pomenila varnostno grožnjo za nekatere članice Nata – predvsem baltske države – že do leta 2027. To zahteva hitrejše povečevanje zmogljivosti, pravijo.

Glede zavez iz ZDA pa inštitut navaja poteze administracije Donalda Trumpa, ki je od evropskih zaveznic zahtevala prevzem večjega bremena pri obrambi celine. Obenem se porajajo dvomi o nadaljnji ameriški podpori Ukrajini, saj je Trump v okviru mirovnih pogajanj izrazil različna stališča. Trump se tudi ni zavezal ameriškim varnostnim zagotovilom za Ukrajino, ki jih skuša doseči tako imenovana “koalicija voljnih” evropskih držav, na čelu s Francijo in Združenim kraljestvom.

Kje so glavne pomanjkljivosti

Kot ugotavlja poročilo, je težava za Evropo pomanjkljiva opremljenost z letali za obveščevalne dejavnosti, nadzor in izvidništvo (ISR) ter omejeno zbiranje geoprostorskih podatkov. Čeprav več evropskih držav načrtuje povečanje svojih satelitskih zmogljivosti, Evropa še ni razvila ustrezne zmogljivosti za izstrelitve v vesolje, vključno z izstrelitvenimi raketami in s tem povezano infrastrukturo.

Evropske države si po navedbah IISS prizadevajo za raketne sisteme s čim daljšim dosegom na zračnem, kopenskem in pomorskem področju. Toda le peščica evropskih zaveznic ima trenutno natančne kopenske sisteme dolgega dosega, medtem ko imata na pomorskem področju le Francija in Združeno kraljestvo v svojih zalogah vodene rakete z dosegom tisoč kilometrov.

Vrzel se kaže tudi pri programski opremi, ugotavlja IISS. “Evropa nima suverenih zmogljivosti za hiperskaliranje v oblaku, njene oborožene sile pa so za te storitve še vedno odvisne od glavnih ameriških komercialnih ponudnikov. Poleg tega pristop k zagotavljanju teh zmogljivosti po vsej Evropi in znotraj Nata doslej ni bil usklajen,” piše think tank.

Integrirana zračna obramba

Evropi kljub dosedanjemu vlaganju primanjkuje ustrezne integrirane zračne in raketne obrambe (Integrated Air and Missile Defense – IAMD). Evropske zmogljivosti so v glavnem odvisne od ZDA, “bodisi v obliki ameriških protiraketnih obrambnih sistemov, ki jih upravljajo nacionalne vojske, bodisi ameriških sistemov, nameščenih v Evropi, predvsem sistema Patriot”, sodeč po poročilu. Obenem so ZDA edini ponudnik zmogljivosti prestrezanja raket v fazi letenja izven atmosfere.

“Trenutno ni jasno, kako lahko Nato doseže svojo ambicijo, da bi štirikrat povečal zračno in raketno obrambo zavezništva,” piše IISS, saj se poraja tudi tveganje podvajanja razvoja, ker so zaveznice premalo usklajene pri razvoju balističnih in hiperzvočnih vodenih raket.

Po oceni britanskega inštituta vse več evropskih držav pri nabavah orožja sedaj daje prednost evropskim dobaviteljem. Po njihovih podatkih je od več kot 245 milijard dolarjev v sklenjenih pogodbah od februarja 2022 približno 53 odstotkov namenjenih evropskim sistemom, približno 36 odstotkov pa jih je bilo porabljenih za ameriško opremo.

Ta poraba se razlikuje po sektorjih: v mornarici so vsa naročila šla evropskim proizvajalcem, v kopenskih silah približno 60 odstotkov, medtem ko je v letalskem sektorju dve tretjini naročil romalo v ZDA. To kaže na nadaljnjo prevlado ameriških bojnih letal pete generacije na evropskem trgu.

Von der Leyen obrambo postavila v ospredje

V ponedeljek bo poslance Evropskega parlamenta nagovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z govorom o stanju v Uniji, v katerem bosta dogajanje v Ukrajini in obrambna politika po pričakovanjih osrednji temi.

Von der Leyen je krepitev obrambnih zmogljivosti EU postavila za prednostno naloge svojega drugega mandata. Spomladi je predstavila načrt, ki vključuje do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropske obrambne zmogljivosti, kar bo po mnenju Komisije okrepilo tudi gospodarsko konkurenčnost Evrope.