V prvi polovici leta ljubljanska borza zrasla kar za tretjino, kdo je zmagovalec

Ljubljanska borza je v prvih šesih mesecih leta beležila krepko rast osrednjega borznega indeksa SBITOP, ki so jo gnali dobri poslovni rezultati in privlačne dividende domačih podjetij. Največji zmagovalec obdobja je bil naftni trgovec Petrol, čigar delnica je v polletju zrasla za več kot polovico.

Indeks SBITOP, ki vključuje devet slovenskih delnic, je od začetka leta do zaprtja borz na dan 30. junija pridobil 35,7 odstotka vrednosti, kažejo podatki Ljubljanske borze (LJSE). To je večja rast, kot so jo v istem obdobju beležili večji svetovni indeksi: ameriški S&P 500 in evropski Stoxx 600 Europe sta zrasla za dobrih pet odstotkov, osrednji nemški indeks Dax pa je pridobil 19 odstotkov.

“Rast slovenskih delnic v prvem polletju je bila predvsem odraz dobrih rezultatov domačih podjetij, ki so v mnogih primerih presegla pričakovanja vlagateljev. Kljub rasti ostajajo delnice še vedno cenovno ugodne v primerjavi z evropskimi trgi,” je za Forbes Slovenija dejal Rok Brezigar, upravitelj premoženja pri NLB Skladih.

Pri tem dodaja, da so zanimanje vlagateljev spodbujale tudi visoke dividende podjetij, zniževanje obrestnih mer centralnih bank in napoved uvedbe individualnih naložbenih računov, ki naj bi poenostavili vlaganje za fizične osebe. “V pričakovanju večjega povpraševanja so nekateri vlagatelji že vnaprej povečali naložbe, kar je še dodatno spodbudilo rast cen delnic,” pravi Brezigar.

Kaj žene rast Petrola

Največjo rast je beležila delnica Petrola, ki je pridobila skoraj 57 odstotkov vrednosti; tečaj se je 30. junija ustavil pri 49,9 evra za delnico. Hitreje od indeksa so rasle še delnice Luke Koper (47,5 odstotka), Krke (38,7 odstotka) in Pozavarovalnice Sava (39,3 odstotka).

“Petrol je diverzificiral svoje poslovanje, tako da ni odvisen le od prodaje naftnih derivatov na slovenskem trgu,” pravi višji upravljalec investicijskih skladov pri Triglav Skladih Matjaž Dlesk. “Z nakupom Croduxa je postal eden večjih ponudnikov naftnih derivatov na Hrvaškem, kjer je regulacija nekoliko bolj vzdržna in marže višje. Poleg tega tržijo tudi plin in elektriko ter gradijo vetrne elektrarne. Njihove bencinske črpalke so dejansko manjše trgovine, ki so obiskane predvsem ob nedeljah, ko je velika večina ostalih trgovin zaprtih. Tako kljub neugodni regulaciji uspejo še naprej ustvarjati dobre poslovne rezultate.”

Temu pritrjuje tudi Brezigar, ki dodaja, da so “privlačna vrednotenja spodbudila zanimanje vlagateljev, ki so obenem stavili na potencialno liberalizacijo marž. Namesto pričakovane sprostitve pa je vlada regulacijo dodatno zaostrila, kar se je takrat tudi hitro odrazilo na tečaju delnice.”

Delnica Petrola se je med 18. in 24. junijem pocenila za dobrih sedem odstotkov; cena je padla s 50 evrov na 46,3 evra.

Vlada je junija sprejela novo uredbo o regulaciji cen pogonskih goriv, s katero je regulirane cene razširila tudi na bencinske servise na avtocestah. Uredba je v veljavo stopila 17. junija, Petrol pa je v odziv začasno zaprl štiri črpalke v manjših krajih, zagrozil z enournim zaprtjem vseh servisov izven avtocest in ga tik pred zdajci odpovedal, obenem pa zamrznil vsa sponzorstva in donacije. Naftni trgovec, ki je v približno tretjinski neposredni in posredni lasti države, vztraja, da regulacija cen onemogoča vzdržno poslovanje.

Dva mejnika

Tudi ostale delnice v indeksu so beležile rast v prvih šestih mesecih. Delnica Zavarovalnice Triglav je zrasla za 27,2 odstotka, Cinkarne Celje za 23,7 odstotka, Telekoma Slovenije za 19,5 odstotka, NLB za 17,6 odstotka in Equinoxa za slabih osem odstotkov.

V prvem polletju sta bila na ljubljanski borzi dosežena tudi dva mejnika, saj je novomeški farmacevt Krka prvič doslej presegel tržno kapitalizacijo v višini pet milijard evrov, največja slovenska banka NLB pa je presegla tržno kapitalizacijo treh milijard evrov.

Delnica Krke je rekord dosegla 20. januarja pri ceni 153 evrov na delnico, kar je vrednost podjetja dvignilo nad mejo petih milijard. Od takrat je tečaj še rastel, za delnico pa je sedaj potrebno odšteti 194 evrov.

Delnica NLB je v začetku junija prav tako presegla mejo 150 evrov na delnico. Na dan 9. junija je trgovanje končala pri 151,5 evra, kar je tržno vrednost podjetja prvič doslej dvignilo nad tri milijarde evrov.

Kakšni so obeti za drugo polovico leta

Gibanje tečajev na ljubljanski borzi v drugi polovici leta bo po mnenju Dleska “odvisno od priliva likvidnosti na trg. Če se bodo prilivi nadaljevali, lahko trg še raste. Lahko pa bi po visoki rasti prišlo tudi do unovčevanja dobičkov,” pravi.

Medtem pri NLB Skladih pričakujejo nadaljevanje rasti, a z bolj umirjenim tempom kot v prvi polovici leta. “Na kapitalske trge še vedno vplivajo številna makroekonomska in geopolitična tveganja, kot so na primer možnosti novih trgovinskih ovir ali nadaljne upočasnjevanje gospodarske rasti v Sloveniji in Evropi. Vse to bi sicer lahko nekoliko omejilo nadaljnjo rast, a temeljni dejavniki ostajajo trdni,” je dejal Brezigar.