Tuji delavci v turizmu: iz Egipta, Tajske, Nepala v Zreče ali Kranjsko Goro
V slovenskem turizmu je vse več tujih delavcev, a je delež še vedno manjši kot v sosednjih državah; podjetja opozarjajo na počasno podeljevanje dovoljenj za delo.
Na vrhuncu poletne turistične sezone si slovenska podjetja pomagajo z upokojenci, študenti, vse pogosteje pa tudi s tujimi delavci.
“Epidemija Covid-19 in okrevanje panoge po njej sta povečala potrebo po zaposlovanju tujih delavcev. Nekateri domači zaposleni so si namreč v obdobju, ko v turizmu ni bilo mogoče poslovati, delo poiskali v drugih panogah in se pozneje niso vrnili v turizem,” pravi Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije.
Dogajanju je – tako kot v nekaterih drugih panogah – sledilo povečanje plač, ki so se po besedah sogovornika v turizmu v zadnjih letih zvišale za tretjino. To je spet povečalo zanimanje domačinov za to panogo, v kateri pa predvsem v času visoke sezone potrebujejo vedno več tujih delavcev.
Hotelirska in gostinska podjetja v Sloveniji danes po oceni Pobegajla zaposlujejo od 10 do 20 odstotkov tujih delavcev. “To je bistveno manj kot v sosednjih turističnih državah. V Avstriji in Švici je ta delež 40- ali 50-odstoten. V drugih segmentih turizma, kot so kampi, igralnice, je zaposlovanja tujih delavcev manj, v nekaterih ga praktično ni. Primer so turistične agencije in rent-a-car podjetja,” razlaga Pobegajlo.
Pred leti je bila večina teh delavcev z Balkana, danes pa se ta bazen prazni, zato se jim pridružujejo delavci iz drugih območij, kot sta Azija in Latinska Amerika. Še vedno pa je, kot pravi Pobegajlo, ta trend bistveno manj intenziven kot v večini drugih držav.
Na Hrvaškem, denimo, dela 135 tisoč tujcev, od tega med 50 in 55 tisoč v turizmu, je nedavno poročala HRT. Delež tuje delovne sile v turističnih podjetij se v visoki sezoni po poročanju medijev poveča na okoli 40 odstotkov.
V Eurotasu delavci iz Nepala
Da je epidemija pospešila zaposlovanje tujcev v slovenskem turizmu, pravi tudi Vesna Srdić, vodja administracije in kadrovske službe v hotelirskem podjetju Eurotas hoteli. Celjsko podjetje v lasti Aleksandra in Mojce Jančar upravlja sedem hotelov po Sloveniji, med drugim kranjskogorski hotel Lek, hotel Portorose v Portorožu, hotel Barbara v Piranu, hotel Evropa v Celju, hotel Arena v Mariboru.
Podjetje ima trenutno 170 redno zaposlenih, od tega od 12 do 17 odstotkov tujcev. “Zaposlujemo predvsem delavce s področja bivše Jugoslavije in širšega področja Balkana, vse več tudi iz Severne Makedonije. V zadnjih mesecih pa imamo tudi delavce iz Nepala,” našteva Vesna Srdić. Delajo na različnih delovnih mestih: kuharji, slaščičarji, natakarji, receptorji, picopeki, sobarice.
Kot pojasnjuje sogovornica, jih iščejo preko tujih zaposlitvenih portalov in zaposlitvenih sejmov v tujini. Velik del kandidatov iz tujine pa se nanje obrne samoiniciativno, “zaradi dobrih izkušenj in priporočil zaposlenih”, pove.
Dodaja pa, da najti dobrega delavca ni mačji kašelj. “Na oglase se odzove precej kandidatov, ki nikoli niso imeli stika s hotelirstvom in gostinstvom in si v bistvu želijo samo zapustiti matično državo,” pravi. Pri samem delu pa je izziv tudi jezikovna ovira. To v podjetju poskušajo odpraviti na način, da z zaposlenimi čim več govorijo slovensko ter da jim nudijo dodatne tečaje slovenskega jezika, ne glede na to, katero bodo delo opravljali.
Na oglase se odzove precej kandidatov, ki nikoli niso imeli stika s hotelirstvom in gostinstvom in si v bistvu želijo samo zapustiti matično državo.
Vesna Srdić, vodja administracije in kadrovske službe v podjetju Eurotas hoteli, o izzivih iskanja zaposlenih v tujini
Iz Egipta na Roglo
V zreškem turističnem podjetju Unitur, ki je v lasti proizvajalca kovanih avtomobilskih delov in odkovkov Uniorja, a ga ta prodaja, trenutno zaposlujejo 26 delavcev iz tujine. To je približno desetina vseh zaposlenih v turističnem centru Rogla ter v Termah Zreče.
Največkrat se kandidati s prošnjo za zaposlitev obrnejo neposredno na podjetje ali pa jih priporočajo prijatelji ali sorodniki, ki živijo in delajo v Sloveniji, nam je pojasnila Jasmina Črešnar Brečko iz Uniturja. Občasno pa sodelujejo tudi s slovenskimi kadrovskimi agencijami.
Večina tujih sodelavcev še vedno prihaja iz držav bivše Jugoslavije, nekaj pa tudi iz Indije in Egipta, medtem ko prihajajo sodelavci v wellnessu s Tajske, pojasnjuje sogovornica.
Potrebe se povečujejo
Vsi trije sogovorniki ocenjujejo, da bodo potrebe po tujih kadrih v turistični panogi še naraščale. “Glavni razlog je zagotovo odhod kvalificiranega kadra iz panoge ter prehajanje predvsem gostinskega kadra na lastna podjetja, ki so zanje precej bolj ekonomsko ustrezna kot redna zaposlitev,” pravi Srdić iz Eurotas hotelov. Meni, da bodo morali v podjetju ob praznjenju balkanskega kadrovskega bazena razširiti seznam držav, iz katerih bodo zaposlovali.
Tudi Črešnar Brečko iz Uniturja pravi, da potrebe po zaposlovanju sodelavcev iz tujine naraščajo zaradi deficitarnosti gostinskih poklicev – predvsem kuharja in natakarja –, nizke stopnje brezposelnosti v Sloveniji ter sezonskega poslovanja, ki terja večje število zaposlenih za določen čas.
Prepočasni postopki
Po besedah Pobegajla zbornica zadnja tri leta opozarja na prepočasne postopke zaposlovanja tujih delavcev, kar “turistična podjetja postavlja v nekonkurenčen položaj s podjetji v drugih državah s hitrejšimi postopki zaposlovanja”.
Srdić pritrjuje in pove, da lahko od razgovora s kandidatom do prvega delovnega dne mine tudi štiri mesece ali več. “Birokracija pri pridobivanju ustreznih dokumentov in dovoljenj je zelo kompleksna, še posebej za tiste, ki prihajajo iz azijskih držav. V tej točki smo kot trg dela precej neprivlačni za tujo delovno silo, saj so v drugih evropskih državah postopki precej poenostavljeni, poznajo tudi institut sezonskega zaposlovanja, kar pri nas v turizmu še vedno ni uzakonjeno,” pravi sogovornica.
Na težave z dovoljenji zadnja leta opozarjajo vsa gospodarska združenja. Slovenija je sicer januarja v Manili na Filipinih odprla konzulat, ki naj bi olajšal zaposlovanje filipinskih državljanov pri nas (na Hrvaškem jih pogosto zaposlujejo prav v turizmu). Malo po odprtju konzulata je poslovanje k nam razširila kadrovska agencija Pinoy 386, ki načrtuje, da se bo v Sloveniji zaposlila od 1.000 do 1.500 Filipincev letno.
