Trumpov pritisk na Evropo je voda na mlin evropskih orožarjev

Novi ameriški predsednik Donald Trump skuša izpolniti predvolilno obljubo in po hitrem postopku končati vojno med Ukrajino in Rusijo. Obenem od evropskih partnerjev v Natu zahteva več vlaganj v obrambo, kar je dvignilo delnice evropskih orožarjev.

Obljuba končanja rusko-ukrajinske vojne ni prizadela niti enega največjih dobaviteljev orožja Ukrajini, ki je med večjimi podjetji beležil celo največjo rast. Delnica nemškega Rheinmetalla, največjega dobavitelja ključnega 155-milimetrskega topniškega streliva Ukrajini, je namreč od ameriških predsedniških volitev 5. novembra podvojila svojo vrednost. S takratnih 480 evrov se je cena za delnico vzpela na 963 evrov.

Rastejo tudi delnice drugih obrambnih podjetij na stari celini, kot so italijanski Leonardo, francoski Thales, Dassault Aviation in Safran, švedski Saab in evropski koncern Airbus, ki poleg komercialnih letal izdeluje tudi vojaška letala in drone. Najnižjo rast delnice je v tem času beležil britanski BAE Systems, ki je od 5. novembra pridobil le dobre štiri odstotke vrednosti, izdelovalec letalskih in ladijskih motorjev Rolls Royce pa je zrastel za dobro desetino.

Medtem so delnice nekaterih ameriških obrambnih velikanov vse cenejše, čeprav Trump želi, da evropske države z večjimi obrambnimi proračuni kupujejo tudi več ameriškega orožja. Od novembrskih volitev je delnica Lockheed Martina upadla za 18 odstotkov, General Dynamics je izgubil 16 odstotkov, Northrop Grumman pa dobrih 10 odstotkov vrednosti. Trendu kljubujeta Raytheon s šestodstotno rastjo in Boeing z 18-odstotno.

Dvomestna rast delnic

Poleg Rheinmetallu, ki je pridobil 101 odstotek, je Trumpova volilna zmaga v ZDA dala krila Leonardu. Delnica italijanskega proizvajalca letal, helikopterjev in vojaške elektronike je od 5. novembra pridobila 62 odstotkov in trenutno stane 37 evrov.

Dvomestno rast beležijo tudi Thales Group (27 odstotkov), Dassualt Aviation (31 odstotkov) in Safran (14 odstotkov). Airbus, ki ima prav tako sedež v Franciji, je od ameriških volitev pridobil 17 odstotkov.

Švedski proizvajalec bojnih letal, podmornic, radarjev in minometov Saab je v tem času povečal tržno vrednost za dobro tretjino. Večina te rasti je prišla po 12. februarju, ko se je zvrstilo več dogodkov, ki kažejo na spremembo ameriške politike glede Ukrajine in Nata. Trump je po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o možnosti končanja konflikta. Trumpov obrambni minister Pete Hegseth je isti dan na srečanju članic Nata v Bruslju dejal, da je članstvo Ukrajine v zavezništvu "nerealistično", kot tudi pričakovanje ponovne zasedbe vsega izgubljenega ozemlja na vzhodu in jugu države.

Obenem je ameriški finančni minister Scott Bessent v Kijevu predstavil osnutek dogovora o koriščenju ukrajinskih naravnih virov v zameno za dosedanjo vojaško pomoč. V torek sta obe strani dosegli dogovor, so poročali tuji mediji, čeprav je Ukrajina zavrnila prvo Trumpovo ponudbo, ki je zahtevala za 500 milijard dolarjev v redkih zemljah in drugih rudninah. Ukrajinski premier Denis Šmihal je dejal, da Ukrajina želi lastništvo deliti v razmerju 50-50.

Oboroževanje Evrope

Večina evropskih članic Nata je že na vojno v Ukrajini reagirala s povečanjem obrambnih izdatkov; lani je po oceni Nata tako 24 od 32 držav članic zavezništva izpolnjevalo zavezo vsaj dveh odstotkov BDP za obrambne namene. Med njimi ni Slovenije, ki je za obrambo lani namenila 1,29 odstotka BDP, medtem ko je novi generalni sekretar Nata Mark Rutte letos dejal, da se bo cilj za članice moral dvigniti nad tri odstotke.

Zdaj dodaten pritisk vrši še nova administracija v Beli hiši, ki je manj od predhodnikov naklonjena plačevanju dveh tretjin Natovega proračuna za obrambo in vztraja, da mora Evropa sama vlagati v varnost na celini, vključno s skrbjo za prihodnjo varnost Ukrajine. Trump zahteva pet odstotkov BDP, čeprav niti ZDA ne dosegajo takšne stopnje izdatkov (3,4 odstotka).

Trumpove poteze so evropske voditelje pripeljale do napovedovanja večstomilijardnih naložb v obrambni sektor, po tem, ko je panoga več desetletij stagnirala, evropske vojske pa so večino orožja kupile od ZDA.

Na nujnost razvoja domače obrambne industrije je lani opozoril Mario Draghi v svojem poročilu o konkurenčnosti, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je na nedavni varnostni konferenci v Münchnu predlagala, da se izdatki za obrambo izključijo iz omejitev EU glede proračunskega primanjkljaja držav članic.

Po podatkih Evropske obrambne agencije so evropske države lani za obrambo namenile rekordnih 326 milijard evrov, po prav tako rekordnem letu 2023. Toda za dosego novih zavez in obrambne pripravljenosti bi se morali ti izdatki podvojiti, ocenjuje Bloomberg Intelligence, evropske države pa doslej niso našle politične volje za skupne nakupe orožja in skupno zadolževanje v te namene.

Premalo milijard

Lani je von der Leyen napovedala za 500 milijard evrov naložb v obrambo v prihodnjem desetletju, kar bi vključevalo tako vzpostavitev evropskega zračnega ščita kot krepitev sil na vzhodni meji z Rusijo. Toda novembra je novi komisar za obrambo Andrius Kubilius v Evropskem parlamentu dejal, da bi 500 milijard evrov stala samo skupna zračna obramba.

Vprašanje je tudi, kako zagotoviti denar, ki je potreben na krajši rok. Konec januarja so štiri članice EU, ki mejijo na Rusijo (Estonija, Litva, Latvija in Poljska) izdale poziv, ki zahteva vsaj 100 milijard evrov takojšnjih naložb v obliki skupnega dolga, kar bi vključevalo 50 milijard evrov za povečanje proizvodnje streliva in dopolnitev zalog.

V Nemčiji, ki je v preteklosti nasprotovala skupnemu evropskemu zadolževanju, so se krščanski demokrati (CDU), ki so slavili na nedavnih volitvah, podali v pogajanja s socialnimi demokrati (SPD) glede vzpostavitve 200 milijard evrov težkega izrednega sklada za obrambo, dvakrat toliko kot so namenjali v zadnjih letih. Mandatarju Friedrichu Merzu na poti stoji ustavna omejitev državnega zadolževanja in manjšina v novi sestavi parlamenta, ki lahko blokira poskuse spreminjanja ustave.

Pri Bloomberg Economics so izračunali, da bi lahko zaščita Ukrajine in krepitev lastnih vojsk evropske države v prihodnjem desetletju stala dodatnih 3.100 milijard dolarjev. Od tega so analitiki približno 175 milijard dolarjev predvideli za vojaško krepitev Ukrajine, večina sredstev pa naj bi bila namenjena krepitvi domačih vojaških zmogljivosti in doseganju ravni vsaj treh odstotkov BDP za obrambne namene.

Trump se medtem zaveda, da je vojna v Ukrajini bolj resna grožnja za evropske partnerje kot za ZDA. "Poglejte, mi imamo vmes ocean. Oni ga nimajo," je dejal 3. februarja. "To je bolj pomembno zanje kot za nas." Evropski voditelji naj bi dokončno strategijo izdelali na sestanku 6. marca v Bruslju.