Cena nafte po Trumpovih izjavah zdrsnila pod 90 dolarjev za sod

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci včeraj zvečer po našem času napovedal, da se bo vojna proti Iranu, ki jo je opredelil kot ekskurzijo, kmalu končala, vendar se bo v primeru potrebe znova začela. Napovedal je tudi, da bo začasno ukinil naftne sankcije, ki da jih potem morda niti ne bo treba več obnoviti.

“Ukinjamo določene naftne sankcije, dokler se zadeve ne uredijo,” je dejal Trump na koncu dneva, ko so svetovne cene nafte najprej skokovito narasle, nato pa se nekoliko umirile.

Kasneje je tudi opozoril Iran glede morebitnega oviranja ladijskega prometa v Hormuški ožini, skozi katero teče petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), a je promet po začetku vojna zastal. “Če Iran stori karkoli, kar bi ustavilo pretok nafte skozi Hormuško ožino, ga bodo Združene države Amerike zadele DVAJSETKRAT MOČNEJE kot kadarkoli doslej,” je zapisal v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Cene nafte in plina padajo

Cena surove nafte Brent, mednarodnega referenčnega merila, je v ponedeljek poskočila na skoraj 120 dolarjev, kar je bila najvišja vrednost od leta 2022, nato pa se je v jutranjem azijskem trgovanju spustila nazaj na 92,46 dolarja za 159-litrski sod. Pred vojno se je z njo trgovalo po ceni med 70 in 75 dolarjev za sod.

Cene nafte so danes upadle tudi na londonski borzi. Cena brent nafte za dobavo v marcu se je do 16. ure po našem času spustila za 10,5 odstotka na 88,6 dolarja za sod. Zahodnoteksaška nafta, prav tako za dobavo v marcu, se je medtem pocenila za 11,2 odstotka na 84,2 dolarja za sod.

Kljub današnjim pocenitvam cene nafte še vedno ostajajo krepko nad ravnmi pred začetkom konflikta na Bližnjem vzhodu. Nafta brent je dražja za okrog 15 dolarjev na sod, zahodnoteksaška pa za okoli 17 dolarjev na sod.

Cena plina na nizozemskem vozlišču (TTF) je nadaljevala celodnevni upad in se do 16. ure znižala za 16,1 odstotka na 47,4 evra za megavatno uro (MWh).

Borzni indeksi v zelenem

Medtem so borzni indeksi zrasli. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je bil ob 16. uri po našem času 2,93 odstotka nad izhodiščem, londonski indeks FTSE 100 je pridobil 1,8 odstotka, frankfurtski DAX 2,63 odstotka, pariški CAC 40 pa za 2,2 odstotka.

Osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP je zaključil 2,18 odstotka nad izhodiščem, s čimer je nadoknadil ponedeljkovo izgubo, a je še vedno precej pod ravnjo pred začetkom konflikta na Bližnjem vzhodu.

Tečaj evra je bil prav tako v zelenem, na borzi v Frankfurtu je bilo treba ob 16. uri za en evro odšteti 1,1649 dolarja, kar je 0,11 odstotka več kot v ponedeljek.

Japonski indeks Nikkei je danes pridobil 2,79 odstotka, južnokorejski referenčni indeks Kospi 5,35 odstotka, singapurski indeks FTSE Straits Times pa 2,19 odstotka.

Izločeni ekstremni scenariji

Oster obrat kaže, kako občutljivi so postali trgi na novice iz konflikta na Bližnjem vzhodu.

“Trumpova izjava, da je vojna skoraj končana, je bila s strani mnogih udeležencev na trgu razumljena kot znak, da ZDA iščejo nekakšen izhod iz konflikta,” je za Swissinfo.ch dejal Graeme Miller, glavni naložbeni direktor v podjetju Mercer Super s sedežem v Melbournu, ki upravlja s približno 85 milijardami avstralskih dolarjev (60 milijardami ameriških dolarjev). “Nekateri izmed bolj ekstremnih negativnih scenarijev so zdaj manj verjetni.”