Trump Kitajski znova žuga s carinami: “Tega nisem začel jaz”
Trump je Kitajsko obtožil, da je z nedavnimi zaostritvami izvoznih omejitev za redke zemlje zavzela "izjemno agresivno trgovinsko pozicijo".
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek obudil trgovinski spor s Kitajsko, ko je v odziv na kitajske izvozne omejitve za redke zemlje napovedal 100-odstotne carine na uvoz iz azijske velesile. Po novici so ameriške delnice upadle, predvideno srečanje med Trumpom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom pa je v negotovosti, poroča Reuters.
Trump je Kitajsko obtožil, da je z nedavnimi zaostritvami izvoznih omejitev za redke zemlje zavzela “izjemno agresivno trgovinsko pozicijo”. V odziv bodo ZDA 1. novembra uvedle 100-odstotne carine na kitajski uvoz in dodatne izvozne omejitve za “vsakršno kritično programsko opremo”, je dejal. Namignil je, da bi lahko uvedli tudi omejitve za izvoz letal in letalskih delov in dodal, da bi od groženj odstopil, če Kitajska odpravi izvozne omejitve.
Kitajska obvladuje 90 odstotkov predelave redkih zemelj, ključnih surovin za mnoge tehnološke izdelke, medtem ko ZDA proizvajajo mnogo teh končnih tehnoloških izdelkov. Dve največji svetovni gospodarstvi sta po carinski vojni v aprilu prek poletja dosegli začasno premirje, a se pred srečanjem predsednikov na forumu Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec) v Južni Koreji odnosi znova zaostrujejo.
Srečanje v zraku
Trump je zagrozil, da bi srečanje lahko odpovedal, kasneje pa v Beli hiši dejal, da ga ni preklical in da bo morda do srečanja vseeno prišlo. Peking srečanja ni nikoli uradno potrdil. “Presenečeni smo nad Kitajsko. Imam dober odnos s predsednikom Šijem, nato pa naredijo to,” je še dejal Trump. “Tega nisem začel jaz.”
“Oba predsednika upata, da bo stopnjevanje pritiska drugega pripeljalo do popuščanja pred vrhom APEC, ali pa znova stopnjujeta napetosti v domnevi, da dogovor na vrhu ni mogoč, in si pridobivata prednost za naslednji krog boja,” je za Reuters dejal Scott Kennedy, strokovnjak za kitajsko poslovanje in ekonomijo v washingtonskem Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS).
Padec ameriških delnic
Trumpov protiudarec je imel takojšen negativen vpliv na ameriške finančne trge. Osrednji ameriški borzni indeks S&P 500 je po novici padel za 2,7 odstotka, kar je največji enodnevni padec od aprila, ko je val Trumpovih napovedi o carinah povzročil globoke padce svetovnih delnic. S tem je indeks izničil pridobitve zadnjega tedna.
Vlagatelji so se zatekli v varno zavetje zlata in ameriških državnih obveznic, ameriški dolar pa je oslabel v primerjavi s košarico tujih valut. Tehnološke delnice so v trgovanju po zaprtju borz kopičile izgube, indeks Nasdaq pa je v rednem trgovanju izgubil 3,7 odstotka vrednosti, poroča Bloomberg.
Precejšen padec so beležile tudi kriptovalute. Največji bitcoin je v petek izgubil več kot sedem odstotkov vrednosti.
Med ZDA in Kitajsko je trenutno v veljavi 90-dnevno trgovinsko premirje, ki naj bi se izteklo sredi novembra. V času premirja je povprečna carina za kitajski uvoz v ZDA pri 58 odstotkih, povprečna carina za ameriški uvoz na Kitajsko pa znaša 37 odstotkov, navaja Financial Times.
