Švedski izdelovalec avtov stavi na reciklažo, ki pa je vse večji izziv
Izdelava avtomobilov z večjim deležem recikliranih materialov ni tako preprosta kot pred desetletji, ko so bili avtomobili izdelani predvsem iz jekla, aluminija, stekla in gume.
Švedski proizvajalec avtomobilov Volvo ni velikan po prodaji, saj je lani prodal manj kot 800 tisoč vozil. Vendar njegova direktorica za trajnostni razvoj Vanessa Butani želi, da postane vodilno podjetje na področju krožnega gospodarstva, in sicer z zelo aktivno vnovično uporabo kovin, baterij in drugih materialov ter s podnebno nevtralnimi obrati za sestavljanje avtomobilov.
Poleg elektrifikacije modelov Volvo preureja svoje tovarne, da bodo ogljično nevtralne, prizadeva si tudi za 50-odstotno zmanjšanje porabe vode. Avtomobilski proizvajalec s sedežem v Göteborgu na Švedskem želi, da bi bilo do konca desetletja 35 odstotkov vseh materialov, uporabljenih za proizvodnjo novih vozil, recikliranih.
Tako si je na tem področju postavil najvišji cilj v vsej avtomobilski industriji. Končni cilj pa je, da Volvo do leta 2040 postane podjetje, ki bo delovalo popolnoma v skladu s smernicami krožnega gospodarstva.
“Vidimo, da lahko prav tukaj nekaj spremenimo,” pravi Butani, direktorica za trajnostni razvoj, ki jo Forbes uvršča na svoj seznam vodilnih osebnosti na področju trajnostnega razvoja. “Morda smo majhni, vendar smo ambiciozni, imamo bogato dediščino in vemo, da to od nas pričakujejo naši kupci in delničarji, zato želimo prevzeti vodilno vlogo.”
Povezava s Kitajsko
Ameriška avtomobilska industrija je doživela pretres, saj poskuša Trumpova administracija drastično upočasniti prehod na električna vozila, omiliti emisijske in okoljske predpise ter prodreti z idejo, da podnebne spremembe niso tako zaskrbljujoče, kot so bili Američani navajeni verjeti.
Vlada s tem tudi ne jemlje v obzir intenzivne globalne konkurence med avtomobilskimi proizvajalci, zlasti v Aziji in Evropi, ki želijo potrošnikom pokazati, da uvajajo velike spremembe za zmanjšanje onesnaževanja z ogljikom in prehajajo na električna vozila. In čeprav je Volvo manjši od mnogih konkurentov, hitro spreminja svoje poslovanje.
Podjetje Volvo Cars, ki je bil ustanovljeno pred skoraj stoletjem in ga ne smemo zamenjevati z njegovo nekdanjo matično družbo AB Volvo, ki proizvaja tovornjake, je osrednja evropska avtomobilska znamka kitajske družbe Geely Holdings. Ta je Volvo leta 2010 kupila od Forda. V svojih tovarnah proizvaja tudi visoko zmogljive električne avtomobile za povezano družbo Polestar, ki je prav tako v lasti Geelyja.
(Obe blagovni znamki sta ta mesec podpisali pismo, v katerem pozivata Evropsko unijo, naj ne popusti pri cilju za leto 2035, ki zahteva, da morajo biti od takrat naprej vsa nova vozila električna.) Povezava s Kitajsko je koristna, saj na kitajskem trgu prodajo daleč največ električnih vozil na svetu, zato je to drugi največji trg za Volvo, takoj za Evropo in pred ZDA.
Ogljično nevtralne tovarne, a recikliranje je izziv
Od leta 2021 naprej je podjetje preuredilo svoje tovarne na Švedskem in Kitajskem, da so te postale ogljično nevtralne. Kot glavni vir energije uporabljajo bioplin. Leta 2022 je napovedalo, da bo nova tovarna na Slovaškem, odprli jo bodo prihodnje leto, uporabljala energetske vire, ki ne prispevajo k emisijam ogljika. Podjetje uporablja tudi tako imenovani “megacasting”, proizvodni proces, ki 100 majhnih delov nadomesti z enim samim velikim aluminijastim delom. Tako zmanjša stroške in emisije tovarne.
Verjetno najbolj ambiciozni pa so njihovi cilji glede recikliranja. Volvo pri uporabi recikliranega jekla sodeluje s švedskim proizvajalcem jekla SSAB, vendar izdelava avtomobilov z večjim deležem recikliranih materialov ni tako preprosta, kot je bila pred desetletji, ko so bili avtomobili izdelani predvsem iz jekla, aluminija, stekla in gume. V današnjem času avtomobilski proizvajalci uporabljajo velike količine plastike, kompleksne elektronike in litij-ionskih baterij.
“Volvo pri tem dosega napredek, zlasti z novim premijskim električnim vozilom ES 90, vendar mora še veliko narediti, da doseže svoj cilj 35 odstotkov,” pravi Butani. “Pri modelu ES 90 dosegamo do 29 odstotkov recikliranega aluminija, 18 odstotkov recikliranega jekla in 16 odstotkov recikliranih polimerov in bioloških materialov. Smo blizu cilju, vendar je težko,” dodaja. “Ugotovili smo, da postane zelo zahtevno, ko gre za baterije. To vso stvar še bolj zaplete.”
Priključni hibridi kot prehodni izdelek
Tako je zato, ker je ponudba recikliranih materialov za baterije, zlasti litija, še vedno omejena, čeprav počasi narašča. Zaradi tega je izdelava litij-ionskih baterij še vedno močno odvisna od globalne ponudbe surovin, ki jih v večini predelujejo in rafinirajo na Kitajskem, to pa povečuje ogljično intenzivnost proizvodnje električnih vozil. Kljub temu je Volvo dosegel napredek pri zagotavljanju tako imenovanih baterijskih potnih listov za svoje električne modele. Ti navajajo uporabljene materiale, njihov izvor in način proizvodnje. Volvo je to uvedel dve leti pred datumom, ki ga določa evropska zakonodaja.
“Prizadevamo si biti čim bolj transparentni,” je glede tega dejala Butani.
V nasprotju s Kitajsko, kjer so električna vozila in priključni hibridi prejšnji mesec pomenili 56 odstotkov prodaje novih vozil, bodo spremembe politike v ZDA verjetno zmanjšale prodajo električnih vozil na tamkajšnjem trgu. To, kot pravi Butani, ne bo upočasnilo njegovih ambicij, čeprav se bo treba bolj osredotočiti na priključne hibride kot na popolnoma električna vozila.
“Nadaljevali bomo z naložbami in inovacijami v ZDA ter ponujali našo tehnologijo elektrifikacije, vendar delamo tudi na prehodni tehnologiji, na priključnih hibridih,” pripoveduje Butani. “Popolnoma električno vozilo je boljši izdelek. Morda bo trajalo nekaj časa, vendar smo še vedno odločeni, da to pokažemo našim potrošnikom. Ko bodo enkrat to spoznali, ga bodo vzljubili. Priključni hibridi pa so odličen prehod.”
Avtor izvirnega članka je Alan Ohnsman, Forbes.
