Slovenski Duol razvija balone, v katerih bi lahko bivakirali na Luni in Marsu

Proizvajalec napihljivih balonskih hal Duol si veliko obeta od slovenskega članstva v Evropski vesoljski agenciji, saj upajo, da bo njihova tehnologija koristna pri misijah na Luno in Mars.
Družinsko podjetje Duol iz Kamnika pod Krimom je od ustanovitve leta 1992 svoje napihljive balone za športne in druge objekte postavljalo že po celem svetu. Čeprav so lani ustvarili manj prihodkov kot v rekordnem letu 2023, letos računajo na zaključek večjih projektov na Bližnjem vzhodu in vlagajo v razvoj balonov za bivanje v vesolju.
Obenem v podjetju poteka prenos vodstva, saj ustanovitelj in direktor Dušan Olaj vajeti postopno predaja v roke sina Anžeja. Ta je, kot pravi, v firmi odraščal in v njej že kot otrok preživel veliko časa, zdaj pa je v domačem podjetju že sedmo leto zaposlen in trenutno zaseda mesto pomočnika direktorja.
S 34-letnim Anžejem Olajem smo govorili o začetkih podjetja, trenutnem poslovanju, načrtih za prihodnost in izzivih prevzema uspešnega družinskega posla, ki je leta 2023 ustvarilo 13,4 milijona evrov prihodkov.
Začelo se je s tenisom
Anžej Olaj je bil star leto ali dve, ko je njegov oče ustanovil podjetje. Oče je v tistih časih rad igral tenis. “Kot razumem, so se takrat s kolegi pogovarjali, da pri nas ni bilo veliko zaprtih teniških dvoran. Na neki točki je nekdo rekel, da imajo v Italiji napihljive balone, ki jih pozimi postaviš in poleti podreš. To se je očetu zdela dobra ideja, pomislil je, da bi to lahko imeli tudi v Sloveniji. Šli so v Italijo, kjer so si ogledali te balone in se srečali s podjetji, nato pa se odločili, da jih v Italiji kupijo in postavijo tudi v Sloveniji,” opisuje Olaj.

Slovenski trg je bil hitro pokrit, dobesedno in metaforično. “Mi za te balone pravimo, da so kot gobe. Kjer je ena goba, jih je gotovo še več. Ko nekje zraste prvi balon, vsi vidijo, kaj je čez noč zraslo, zato začnejo tudi drugi razmišljati, da bi jim prav prišlo. Tako se je tudi v Sloveniji začelo, na začetku predvsem med teniškimi klubi. Kar naenkrat je bila Slovenija pokrita z baloni,” še pripoveduje.
Sredi 90. let je ustanovitelj začel razmišljati o širitvi na tuje trge. Takrat se je po razpadu Sovjetske zveze odpirala Rusija in druge nekdanje sovjetske republike. Tudi tam teh balonov takrat še niso poznali, kar je Olaj videl kot priložnost za rast. Vmes se je uporaba razširila s tenisa tudi na druge športe, kot so bazeni, nogomet, večnamenska igrišča, čeprav tenis ostaja primarna uporaba v Evropi, zlasti v osrednji Evropi. Posel danes vključuje tudi pokrivanje industrijskih proizvodnih površin, skladišč in podobnega.
Globalna prisotnost in projekti na Bližnjem vzhodu
Duol balone prodaja po vsem svetu, od Južne in Severne Amerike do Azije in Avstralije. “Edina celina, ki še ni pokrita, je Antarktika,” pravi Olaj.

Trenutno se podjetje osredotoča na velike projekte na Bližnjem vzhodu, zlasti v Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji, pa tudi v Katarju in Omanu. Zadnji projekt je bil 12 tisoč kvadratnih metrov velik balon s stekleno steno v Emiratih. V tej regiji se po besedah Olaja osredotočajo na pokrivanje celotnih športnih centrov, ne samo igrišča ali dveh.
Sodelujejo tudi pri večjih športnih tekmovanjih, kjer se napihljivi baloni uporabljajo predvsem za nadomestne strukture za treninge. “Za olimpijske igre v Parizu smo postavili balon za trening, da so bili tekmovalci zaščiteni pred dežjem. Tudi na prihajajočih zimskih igrah v Torinu se zna zgoditi, da bomo postavili kakšen balon – morda hokejska igrišča. Hokejsko igrišče smo na primer postavili v Španiji, kjer je vroče, v njem je potekalo svetovno prvenstvo druge divizije v hokeju leta 2018,” pove naslednik podjetja.
Naslednja faza – vesolje?
Slovenija je z novim letom postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), v grozdu slovenskih podjetij, ki se zanimajo za vesoljski sektor, je tudi Duol. Pri podjetju razvijajo balone, ki bi jih lahko – tako upa Olaj – uporabili za bivake na Luni in Marsu, morda že na prihajajočih lunarnih misijah Artemis, pri katerih z ameriško Naso sodeluje tudi Esa.
“Ideja se je začela pred nekaj leti, ko smo prejeli poizvedovalno email enega raziskovalca, ki je raziskoval možnosti za bivake v vesolju in mu je bila všeč ideja napihljivega balona. Imel je vprašanja o materialu in njegovih lastnostih. Kot mi je znano, je bil email skoraj zavržen, češ, kaj zdaj nekdo sanja o nekem vesolju. Ampak nato smo začeli razmišljati, da ima mogoče ta raziskovalec prav, direktor je začel malo raziskovati in ideja o vesolju mu je postala všeč,” pravi Olaj.
Sledilo je še več povpraševanj raziskovalcev, ki jih je zanimalo, kako se material odziva na različne dejavnike, kako deluje na primer pri -50 stopinjah Celzija in kako se v takih pogojih obnese po 10 letih uporabe. “Tudi mi smo začeli iskati, kje predstaviti te naše balone, in spraševati ljudi, ali so pomislili, da bi lahko iz tega naredili bivak v vesolju. Hitro smo postali aktivni, Esa in ameriška Nasa imata precej raziskovalnih razpisov, na katere smo se prijavljali, iskali smo mreženje.”
Trenutno Duol sodeluje pri več projektih v okviru Ese, vključno s projektom nizozemske univerze, ki razvija bivak za Luno. “Pričakujem, da bo del tega bivaka tudi Duolova in torej slovenska tehnologija,” meni Olaj.

Naložbe v razvoj
Za preboj v vesoljski sektor so potrebni razvoj in inovacije, čeprav je osnovni izdelek Duola relativno preprost – membrane balonov so narejene iz tkanine različnih debelin, ki je prepletena in zaščitena s premazi, ki ščitijo pred vremenskimi vplivi.
Pri razvoju bivakov za vesolje skuša razvojni oddelek Duola predvsem “definirati vse izzive, ki jih predstavljajo pogoji v vesolju, in kako se zaščititi pred temi izzivi. Seveda je to za zdaj še predvsem teoretično, a začeli smo delati na tem. Na primer, membrana ne prepušča prehajanja zraka, a to nič ne pomeni za sevanje, zato je treba najti načine, da se prepreči tudi različne oblike sevanja. Ukvarjamo se tudi s tem, kako narediti takšen bivak čim bolj uporaben; kakšna je razporeditev prostora, bi šlo za napihljivo ali podprto konstrukcijo in podobno,” pojasni Olaj.
Poleg vesoljskih aplikacij podjetje vlaga tudi v obnovljive vire energije. Razviti skušajo balon, ki bi bil popolnoma neodvisen od fosilnih goriv in bi z uporabo sončnih celic in drugih obnovljivih virov zadostil vsem energetskim potrebam balona.
Duol za vesoljski razvoj namenja 1-2 odstotka prihodkov, skupaj za naložbe pa približno pet odstotkov prihodkov.

Lani padec prihodkov
Duol je leta 2023 ustvaril rekordnih 13,4 milijona prihodkov od prodaje in vknjižil dobrih 256 tisoč evrov čistega dobička. Uradni podatki za lani bodo znani v aprilu, a Olaj pravi, da je za njimi “zadovoljivo leto”, v katerem so ustvarili okrog 10 milijonov evrov prihodkov. To je precejšen (približno četrtinski) padec, ki ga Olaj pripisuje predvsem prestavitvi časovnic večjih projektov na Bližnjem vzhodu.
Podjetje iz Krima pod Kamnikom, ki tam zaposluje 39 ljudi in ima za 25 tisoč kvadratnih metrov proizvodne površine, je lani poslovalo s “pozitivno nulo”, pravi.
“Ko govorimo o velikih projektih, sploh na Bližnjem vzhodu, je balon del nečesa večjega. Govorimo o večmilijonskih projektih, ki so del še večmilijonskega projekta. Pogosto pride do rekalkulacije stroškov, prestavljanja rokov in podobno. Težko je predvideti, kdaj bo projekt prišel v fazo izvajanja,” je dejal.
Izboljšanje poslovanja pričakuje že letos, ko se bodo predvidoma zaključili večji projekti. Računajo na prihodke v razponu med 12 in 15 milijoni evrov.
Leta 2020 je Duol prevzel tretjinski lastniški delež v partnerskem italijanskem podjetju, ki zanj kroji membrane balonov; od nakupa deleža dalje je edini “krojač”, pred tem so sodelovali tudi z drugimi. “Nakup se je obrestoval, razmišljamo celo o možnosti nakupa celotnega deleža,” pove Olaj. “Tehnologija krojenja membrane je bila v Italiji, znanje zaposlenih je bilo v Italiji, stroji so bili v Italiji, zato smo se odločili, da prevzamemo lastniški delež, naša pa je poslovna politika in nadzor.” Stroški materiala sicer pomenijo 80 odstotkov vseh stroškov poslovanja Duola.
Prenos vodenja
Anžej Olaj je v zadnjih sedmih letih, odkar je redno zaposlen v podjetju, dodobra spoznal delovanje in kulturo družinskega posla. Najprej je začel v logistiki, nato v prodaji. Zdaj se je oče, ki ostaja direktor in stoodstotni lastnik Duola, počasi začel umikati in vedno več odločitev prepušča sinu.
“Če se malo pošalim, te porine v bazen in reče, da se nauči plavati," pravi, a obenem poudari, da je izkušeni podjetnik še vedno na voljo za nasvet. “Še vedno ga imam v ozadju, da se lahko nanj oprem, da ga vprašam za nasvet. On tudi spremlja zadeve, da lahko ukrepa, če vidi kakšne izzive, ki sem jih jaz mogoče spregledal. Pomembno je, da imava med seboj razčiščeno, kdaj jaz sprejemam odločitve in kdaj jih on.”
Dušan Olaj, ki je bil leta 2013 podjetnik leta, se zdaj osredotoča na projekte, za katere prej ni imel časa. Po sinovem mnenju se nikoli ne bo v celoti umaknil iz podjetja, ki ga je gradil več kot 30 let. A pomembno je, da če nekdo pride do njega z vprašanji ali zahtevami, ga lahko zdaj tudi preusmeri na naslednika, meni.
Za mladega naslednika je največji izziv hitra rast podjetja. "Zdaj smo že tretje ali četrto leto presegli mejo, s katero smo postali srednje veliko podjetje. To potegne za sabo veliko dodatne birokracije. Jaz sem bil rojen dve leti, preden je nastalo podjetje, a imam občutek, da se je firma toliko razvila, da je zdaj starejša od mene. Razvija se hitreje, kot lahko jaz pridobivam izkušnje," pravi.