Slabo leto za proizvajalca letal se lahko grdo poslabša, v zraku stavka

Boeingov sindikat strojnih delavcev že od leta 2019 poziva svoje člane, naj varčujejo denar, ki bi ga potrebovali za preživetje v primeru stavke. Zdaj se začenjajo pogajanja, ki bodo odločila o tem, ali ga bodo tudi res potrebovali.

Predstavniki vodstva Boeinga in Mednarodnega združenja strojnih delavcev (IAM), največjega sindikata v podjetju, ki zastopa 32.000 zaposlenih, ki sestavljajo Boeingova letala v zvezni državi Washington, se bodo pred iztekom pogodbe 12. septembra zbrali v enem od hotelov v Seattlu, da bi uskladili novo pogodbo, prvo po letu 2008.

Pritisk pomanjkanja kadra

Številni poznavalci panoge menijo, da sta strani na poti v slepo ulico in stavko. To bi bil še dodaten problem ob vseh težavah, s katerimi se Boeing letos spopada, potem ko je januarja v zraku odneslo del trupa na letalu Alaska Airlines 737 Max, zaradi česar je vlada povečala nadzor nad podjetjem in močno upočasnila proizvodnjo, medtem pa skuša Boeing izboljšati kakovost.

Dolgotrajna prekinitev dela bi lahko onemogočila pospešitev dobave letal, ki jo podjetje nujno potrebuje, da bi ustavilo izgubljanje denarja. Samo ugibamo lahko, kako se bo s temi razmerami spoprijel novi predsednik in glavni izvršni direktor Boeinga Kelly Ortberg, ki se je prejšnji četrtek zglasil na delovnem mestu z zahtevno nalogo, da uredi situacijo v Boeingu ter odnos podjetja z delavci, strankami, vlado in javnostjo.

Vpliv strojnih delavcev je glede na pomanjkanje kvalificirane delovne sile velik. Po podatkih ameriške gospodarske zbornice je bilo junija nezasedenih 35 odstotkov delovnih mest pri ameriških proizvajalcih trajnega blaga. Močan je tudi gnev dolgoletnih članov sindikata. V zadnjem desetletju je vodstvo Boeinga z grožnjo, da bo delo z območja Seattla preselilo drugam, izpogajalo vrsto podaljšanj obstoječih pogodb, zaradi katerih so plače stagnirale, delavcem so nehali vplačevati v pokojninske sklade in nanje prenesli stroške zdravstvenega varstva.

Kaj zahtevajo delavci

Prejšnji mesec so člani Lože 751 Mednarodnega združenja strojnih delavcev (IAM) na burnem srečanju približno 20.000 zaposlenih na stadionu Seattle Mariners z 99,9 odstotka glasov podprli pooblastilo svojemu vodstvu, naj razglasi stavko.

Strojni delavci imajo dolg seznam zahtev, ki jih bo podjetje težko sprejelo. Med njimi je 40-odstotno povišanje plač v treh letih, obnovitev vplačevanja v pokojninske sklade in odprava obveznih nadur. Vse to bi po mnenju sindikata pomagalo zmanjšati povečano fluktuacijo zaposlenih, zaradi katere beležijo veliko zmanjšanje števila izkušenih sodelavcev na montažnih linijah.

Jon Holden, vodja sindikata IAM 751, pa si je zadal še veliko večjo nalogo – rešiti največje ameriško podjetje za proizvodnjo letal pred napakami njegovega vodstva.

“Na kocki je ameriška letalska industrija,” je v sejni sobi na sedežu združenja IAM 751 blizu letališča v južnem Seattlu, kjer Boeing strankam izroča letala 737 Max, za Forbes povedal Holden. “To podjetje bomo spravili dlje, kot so mislili, da lahko gre.”

V to spada tudi zahteva po sedežu v upravnem odboru Boeinga, ki po mnenju kritikov že dolgo nima strokovnega znanja na področju proizvodnje in je podpiral prizadevanja vodstva za izboljšanje finančnih donosov na račun nekoč slavne inženirske odličnosti podjetja.

Strojni delavci zahtevajo tudi zavezo, da bodo povečali število inšpektorjev za nadzor kakovosti, in jamstvo, da bo prihodnji model Boeingovega letala izdelan v Seattlu.

Koliko bo zahteve uslišalo vodstvo

Glede na javne izjave se zdi, da je Boeing pripravljen vsaj izboljšati plače in ugodnosti za delavce. “V okviru tega procesa se ne bojimo dobro ravnati z zaposlenimi,” je pred dnevi na srečanju, na katerem so razpravljali o rezultatih poslovanja v drugem četrtletju, dejal odhajajoči glavni izvršni direktor David Calhoun. To je bilo eno od njegovih zadnjih dejanj pred odstopom. “Na vse pretege si bomo prizadevali, da ne bi prišlo do stavke,” je zagotavljal.

Po besedah poznavalcev pa so delavci motivirani za stavko po letih nezadovoljstva zaradi slabega ravnanja podjetja z njimi.

“Če jim Boeing ne bo dal vsega in še česa povrh, bodo šli v stavko,” je dejal nekdanji član sindikata, ki je seznanjen s pogajanji, vendar zaradi svojega sedanjega položaja tega ne more javno komentirati.

Boeingova tiskovna predstavnica Bobbie Egan je na Forbesova vprašanja odgovorila: “Še vedno smo prepričani, da lahko dosežemo dogovor, ki bo uravnotežil potrebe naših zaposlenih in poslovne razmere, s katerimi se soočamo kot podjetje.”

Načrti za izboljšanje razmer

Predstavniki delavcev trdijo, da je izboljšanje plač in delovnih pogojev ključnega pomena za izhod Boeinga iz trenutne krize.

Boeing v okviru načrta za izboljšanje kakovosti, ki ga je podjetje pripravilo letos spomladi po naročilu zvezne uprave za letalstvo, močno povečuje obseg usposabljanja za proizvodne delavce. Vodstvo je sporočilo, da bodo dodali 300 ur tečajev za nove mehanike in inšpektorje za kakovost, poslali mentorje v proizvodnjo in izboljšali redno usposabljanje za že obstoječe delavce. Poleg tega si prizadevajo za poenostavitev navodil in proizvodnih procesov.

Vendar pa je Richard Plunkett, direktor strateškega razvoja pri združenju strokovnih delavcev na področju letalstva (SPEEA), sindikata, ki zastopa 16.000 Boeingovih inženirjev in tehničnih delavcev, za Forbes povedal, da se podjetje do zdaj ni lotilo ključnega problema.

“Kakšen smisel ima usposabljanje, če ne morete obdržati svoje delovne sile?” opozarja.

Izguba izkušenih delavcev na montažnih linijah po pandemiji covida je imela ključno vlogo pri nenehnih težavah s kakovostjo, ki pestijo Boeing. Tako so za Forbes zatrdili letalski strokovnjaki, pa tudi pri dobavitelju trupov Spirit AeroSystems, ki ga Boeing sicer prevzema. Poudarili so, da delavci v letalski industriji potrebujejo več let, da postanejo dovolj izkušeni, kar je še posebej pomembno pri letalu 737 Max, ki temelji na zasnovi iz 60. let prejšnjega stoletja in je večinoma ročno izdelano.

Izgubljanje dragocenega kadra

Boeing je bil nekoč prevladujoči delodajalec na območju Seattla, zdaj pa se pri iskanju kvalificirane delovne sile sooča s konkurenco vesoljskih in tehnoloških podjetij. “Plače Boeingovih strojnih delavcev niso sledile rasti, saj je podjetje v zadnjih osmih letih omejilo povišanje na pol odstotne točke na leto,” poudarja Holden.

Začetna plača, odvisno od delovnega mesta, znaša od 16 do 26 dolarjev na uro in se pet let zvišuje za dolar na leto (ko člani sindikata dosežejo šest let delovne dobe, se njihova plača poveča na 23 do 51 dolarjev na uro). V Seattlu pa se po zvišanju minimalne plače dostavljavcev hrane pri podjetjih, kot sta DoorDash in Instacart, zdaj začne pri 26 dolarjih na uro.

Predstavniki sindikata so analitikom Bank of America povedali, da je pred pandemijo več kot polovica delavcev IAM 751 imela šest ali več let delovnih izkušenj. Zdaj je takšnih 25 odstotkov ali manj.

Po besedah predstavnikov združenja SPEEA odhajajo tudi Boeingovi inženirji, ki so vse bolj nezadovoljni zaradi usmeritve podjetja. Po njihovih besedah se je povprečna dolžina zaposlitve Boeingovih delavcev, ki jih zastopa SPEEA, s 16,8 leta v letu 2014 zmanjšala na 13,5 leta v letu 2024. Trenutna pogodba s sindikatom se izteče leta 2026 in Ray Goforth, izvršni direktor SPEEA, je dejal, da si tudi njegovo članstvo želi sprememb.

Goforth je za Forbes povedal, da ga je na januarskem pripravljalnem sestanku, ki je bil še pred incidentom družbe Alaska Air, presenetila visoka udeležba nezadovoljnih članov, starih med 20 in 30 leti. Poudaril je, da ni šlo za običajne zahteve “hočem več dopusta” in podobno, pač pa so rekli: “To podjetje gre po napačni poti. Kaj boste storili glede tega?”

Čemu vodstvo najbrž ne bo popustilo

Holden poudarja, da se Boeing še ni odzval na nobenega od najpomembnejših predlogov strojnih delavcev. Vendar je videti, da je podjetje pripravljeno izpolniti “veliko zahtevo glede plač”, je v nedavnem sporočilu za stranke zapisal Cai von Rumohr, analitik za letalsko industrijo pri družbi TD Cowen. Ocenil je, da strojni delavci, ki jih zastopa sindikat, predstavljajo le približno pet odstotkov stroškov Boeingovega oddelka za komercialna letala. Njegove pogodbe z naročniki vključujejo določbe, ki podjetju omogočajo zvišanje cen letal, če se stroški dela povečajo.

Ni šlo za običajne zahteve “hočem več dopusta” in podobno, pač pa so rekli: “To podjetje gre po napačni poti. Kaj boste storili glede tega?”

Ray Goforth, združenje strokovnih delavcev v letalstvu SPEEA

“Toda Boeing se bo verjetno uprl zahtevam sindikata, ki ne govorijo o dolarjih in centih, zlasti zahtevi, da prihodnji model potniškega letala proizvajajo v Seattlu,” je dejal Cliff Collier, svetovalec za letalsko industrijo pri podjetju Charles Edwards Management Consulting.

“Nikakor nočete imeti zvezanih rok, ker ne veste, kako bo čez deset ali pet let, ko boste uvedli nov program,” je poudaril. “Pa so zaradi tega pripravljeni dopustiti stodnevno stavko? Mislim, da ne.”

Collier meni, da bi lahko bili obe strani prilagodljivi, ko gre za zahtevo po sedežu za predstavnika sindikata v upravnem odboru podjetja. En sedež ne bi imel velikega vpliva na sprejemanje odločitev, zato bi Boeing utegnil pogoltniti to zahtevo. Vendar je tukaj tudi slaba plat za sindikat. “Sedež v upravnem odboru bi lahko pripeljal do tega, da bi člani svojim vodjem pripisali delno odgovornost za sporne odločitve,” je dejal.

Bidnov poziv

Nekateri pravijo, da je podjetje s svojim bojevitim stališčem v pogajanjih z manjšimi sindikati v začetku tega leta ustvarilo skrb vzbujajoč precedens. Spomladi so zelo neusmiljeno ravnali s 125 zaposlenimi gasilci in reševalci. Za tri tedne so jih izločili iz delovnega procesa in pripeljali nadomestne delavce, preden so se maja potem dogovorili glede pogojev. Prav tako so v začetku leta med težavnimi pogajanji s 23 piloti podjetja, ki sodelujejo z letalskimi družbami na področju varnosti in razvijajo programe usposabljanja pilotov, pripeljali nadomestne delavce.

Vedenje predstavnikov podjetja med pogovori je bilo “neverjetno neprijetno”, kar se v preteklosti ni dogajalo, je dejal Goforth iz združenja SPEEA, ki zastopa pilote. Po njegovih besedah se Boeingovi predstavniki celo niso pojavili na dveh sestankih.

“Takrat smo čutili odkrito sovražnost, kar se je zdelo šokantno tako meni kot gasilcem,” pravi Goforth. “In če se bodo tako vedli na pogajanjih s sindikatom strojnih delavcev, se ne bo dobro izšlo.”

Boeing je v pogajanjih s piloti in gasilci na koncu popustil. Piloti so dobili 20.000 dolarjev višje letne plače. Potem ko je predsednik Biden na omrežju X pozval Boeing, naj se vrne za pogajalsko mizo in gasilcem zagotovi “plače in ugodnosti, ki si jih zaslužijo”, je podjetje ponudilo izboljšanje plač, kar je njihov sindikat označil kot zmago.

“S tem je Boeing strojnim delavcem poslal sporočilo, ki mu lahko zelo škodi in ki povečuje verjetnost stavke,” pravi Collier. In to je: “Če hočete doseči dogovor, morate v stavko.”

“Pravo vprašanje pa je, ali bo šlo za tritedensko stavko, med katero bosta obe strani pokazali svojo moč in se nato dogovorili, ali pa bosta res prišli do sporne točke, prek katere ne bosta mogli in bo trajalo kar nekaj časa,” dodaja Collier. Von Rumohr ob tem opozarja, da so strojni delavci med letoma 1989 in 2008 stavkali štirikrat, stavka pa je v povprečju trajala 40 dni.

Strojni delavci Boeinga so med letoma 1989 in 2008 stavkali štirikrat, stavka pa je v povprečju trajala 40 dni.

V iskanju denarja

Stavka lahko še poslabša Boeingovo krizo z denarnimi sredstvi. Družba se že vse od pandemije trudi povečati obseg proizvodnje svojega najbolje prodajanega letala 737 Max in končati niz izgub, ki se vlečejo že vse od leta 2019.

Boeing si je zastavil cilj, da bo do konca leta povečal proizvodnjo s 25 letal 737, kolikor so jih izdelali v juniju in juliju, na 38 letal na mesec. Ron Epstein, analitik pri Bank of America, meni, da je stavka precej verjetna in da bo zamaknila povečanje proizvodnje na 38 letal na mesec za približno eno leto – do konca leta 2025.

Epstein opozarja tudi na slabše obete Boeingovega oddelka za obrambno proizvodnjo, ki je že sicer v težavah. Zato bo po njegovem mnenju letos porabil 10 milijard dolarjev gotovine, leta 2025 pa bo prisiljen izdati za sedem do osem milijard dolarjev delnic, da bo imel dovolj denarja za kritje vsakodnevnih potreb.

Motnje v proizvodnji zaradi morebitne stavke bi lahko ogrozile tudi Boeingovo bonitetno oceno, ki jo bonitetni hiši S&P Global in Moody’s trenutno umeščata samo eno stopnjo nad statusom “junk”. Bonitetna agencija S&P je prejšnji teden opozorila, da bi lahko Boeingu znižala bonitetno oceno, če ne bo povečal proizvodnje in dobave letal do konca letošnjega leta, kar bi zmanjšalo možnosti za skorajšnje izboljšanje njegovih financ. Zaradi statusa “junk” bi bilo najemanje posojil za podjetje dražje.

Holden je dejal, da Boeingovo finančno stanje ne bo vplivalo na pogajalska izhodišča sindikata. Prav tako jih ne bo zmotilo, če bo uprava ubrala tako grob pristop, kot ga je v pogajanjih s piloti in gasilci.

“Ne briga me, če bodo igrali umazano igro. Imamo vzvod,” pravi Holden. “Uporabili ga bomo in pritisnili nanje.”

Avtor članka je Jeremy Bogaisky.