SIJ v rdečem, zato uvaja skrajšan delovni čas in niža plače

Posel Andreja Lončar 30. oktobra, 2024 22.34
featured image

Slovenska industrija jekla (SIJ) zaradi izgube ob devetmesečju sprejema ukrepe za stabilizacijo poslovanja, med drugim prehod na skrajšan delovni čas, nižanje plač in zamik naložb.

30. oktobra, 2024 22.34

Skupina Slovenska industrija jekla (SIJ) je v devetih mesecih ustvarila 834,5 milijona evrov prihodkov, kar je 6,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) znašal 49,6 milijona evrov, EBITDA marža pa 5,9 odstotka.

Kljub višjim prihodkom od prodaje in tudi količinsko večji proizvodnji, je skupina SIJ v prvih devetih mesecih leta 2024 ustvarila negativen poslovni izid. Kolikšen, niso navedli.

Povejmo, da je ob polletju skupina ustvarila 42 milijona evrov EBITDA in 1,6 milijona evrov čistega dobička.

“Padec povpraševanja po jeklu na globalnih trgih skupaj z naraščajočimi stroški za energijo močno vpliva na konkurenčnost evropskih jeklarjev. Industrijo bremeni tudi povečana konkurenca iz držav, v katerih so stroški proizvodnje nižji, predvsem iz Azije. V Skupini SIJ v odgovor na trenutne izzive izvajamo številne ukrepe za stabilizacijo poslovanja in premostitev tega zahtevnega obdobja,” so iz skupine sporočili prek spletnih strani ljubljanske borze.

Skrajšan delovnik, nižje plače

V skupini tako sprejemajo ukrepe za, kot pravijo, stabilizacijo poslovanja. To so:

  • optimizacija in zmanjšanje vseh nepotrebnih stroškov na vseh ravneh skupine in poslovanja posamičnih družb,
  • zaustavitev ali zamik vseh naložb, ki ne prinašajo takojšnjih rezultatov, na kasnejše obdobje,
  • izboljšanje učinkovitosti proizvodnje s poudarkom na energetski učinkovitosti in optimizaciji procesov dela,
  • prestrukturiranje določenih poslovnih procesov,
  • racionalizacija zalog in nabave;
  • začasne prilagoditve na področju organizacije dela, na primer prehod na skrajšan delovni čas),
  • iskanje novih prodajnih priložnosti in krepitev lokalne prisotnosti na Bližnjem vzhodu in v ZDA.

Kot je poročal Večer, skrajšan delovnik, ki je po navedbah podjetja usklajen s sindikati, prinaša tudi za 10 odstotkov nižje plače. Skrajšan delovnik bo veljal od 1. novembra dalje, po poročanju Večera pa naj bi veljal za 43 odstotkov zaposlenih v SIJ Metalu Ravne in za četrtino zaposlenih v SIJ Ravne Systems.

Podoben ukrep naj bi uvedli tudi v jeseniških družbah skupine. Sindikat pa je zahteval, da k ukrepom pristopi tudi uprava oziroma zaposleni na matični družbi SIJ. Kot poroča Večer, družb SIJ in SIJ Storitve ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, zato prehod na skrajšan delovni čas ni mogoč. Zaposlenim pa bodo ponudili aneks za 10-odstotno začasno znižanje osnovne bruto plače.

Višji strošek omrežnine

V SIJ med razlogi za krčenje poleg ohlajanja in posledičnega zmanjšanja povpraševanja, poplave poceni kitajskega jekla in geopolitične nestabilnosti omenjajo tudi stroške energentov.

“Po energetski krizi leta 2022 so se cene energentov sicer umirile, vendar so na vsaj dva do trikrat višji ravni kot pred krizo. Novi tarifni sistem omrežnin v Sloveniji bo še dodatno povišal stroške za energente. Evropske proizvajalce bremenijo tudi stroški emisijskih kuponov,” naštevajo.

Omenjajo torej tudi višanje stroška omrežnin, ki so ga pristojni sicer napovedovali, različna pa so bila tolmačenja, v kolikšni meri bo vplival na strošek energentov. Na agenciji za energijo so pred uvedbo novega sistema trdili, da je strošek omrežnine pri odjemalcih, kot je SIJ, med tremi in štirimi odstotki skupnega stroška, tudi po novem sistemu pa naj ne bi presegel petih odstotkov celotnega stroška energentov.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pa so trdili, da agencija ne razume ekonomike najbolj energetsko intenzivnih podjetij, ki proizvodnje ne morejo prilagajati omrežninskim blokom. “Dejstvo je, da ta podjetja nimajo presežnih proizvodnih kapacitet v obsegu, ki bi jim omogočal terminsko prilagajanje potrebam omrežja. Gre za podjetja, ki poslujejo 24 ur dan, 7 dni v tednu in svojega poslovnega procesa ne moremo enostavno prekiniti, saj je njihova realizacija vezana na naročila in pogodbe s poslovnimi partnerji. Omejevanje proizvodnje bo zato znatno vplivalo na njihovo konkurenčnost,” je nedavno dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Direktorica agencije Duška Godina je nedavno dejala še, da bo za nekatera podjetja dvig višji, ker nov sistem ukinja boniteto za obdobje kritične obremenitve. Boniteto naj bi koristile železarne – SIJ ni imenovala, spada pa v to panogo –, predelovalec aluminija Talum, livarne. Če so ta velika industrijska podjetja v določenem delu dneva ugasnila velike porabnike (denimo elektrolizo v Talumu, dokler so jo še imeli, ali obločne peči v železarnah), so lahko močno znižala strošek energentov.

Podjetja so plačevala manj kot bi morala, je dejala Godina, druga podjetja pa za to boniteto niti niso vedela. Zdaj pa bo zanje dvig stroška omrežnine torej večji.