SIJ ni bil edini v igri za velik posel v Savdski Arabiji. Zakaj so ga izbrali?

Slovenska industrija jekla (SIJ) in vlada Savdske Arabije sta v Rijadu podpisali sporazum, v skladu s katerim bosta SIJ in savdsko inženirsko podjetje Wahaj do leta 2029 vzpostavila proizvodnjo elektro jekla in premijskih toplo valjanih trakov v Ras Al-Khairu, hitro rastočem industrijskem središču na vzhodu države.

V imenu SIJ je sporazum podpisal predsednik uprave Andrej Zubicki (ta je tudi večinski lastnik SIJ, 25 odstotkov plus eno delnico pa ima država), na strani savdskega partnerja Wahaj pa Saeed Al Zahrani. Pri podpisu sta bila prisotna tudi finančni minister Klemen Boštjančič ter Iztok Seljak, koordinator projekta in misije Gremo (angleško GREen MObility).

Podjetju SIJ naj bi namreč v nadaljevanju sledila tudi druga podjetja slovenskega avtomobilskega grozda oziroma misije Gremo in se s tem močneje globalizirala tudi zunaj okvirov Evropske unije (EU), so sporočili s finančnega ministrstva.

Ali vlagajo Savdijci ali SIJ?

V sporočilu so navedli, da bo sporazum SIJ “omogočil izvedbo 1,5 milijarde evrov vredne investicije” in celo da gre za “največjo slovensko enkratno naložbo v tujini”.

A navedbe so se zdele kontradiktorne, saj je hkrati iz sporočila izhajalo, da SIJ ne bo vlagal sam, temveč skupaj s Savdijci in da bodo ti večinsko financirali projekt.

Z vprašanjem, ali torej vlaga SIJ ali Savdska Arabija, smo se obrnili na ministrstvo za finance ter prosili tudi za podatek, koliko bo vložil SIJ. Na ministrstvu so nas, čeprav so sami poslali sporočilo za javnost z dvoumno vsebino, preusmerili na SIJ in Seljaka.

Vsi izzivi SIJ

Trenutno se zdi, da SIJ ni sposoben večje naložbe, saj poslovanje podjetja ni rožnato. V 2024 je sicer po prvih podatkih ustvaril milijardo evrov prihodkov in 51 milijonov evrov EBITDA. A lani jeseni je jeklar zaradi – kot so takrat navedli – neugodnih tržnih razmer in izgube ob devetmesečju uvedel skrajšan delovnik, zmanjšal plače, zaustavil naložbe. Malo kasneje je odstopil od nakupa Štore Steel, nedavno je napovedal še odpuščanja v matični družbi podjetja.

SIJ se poleg tega zadnja leta zadolžuje z izdajami obveznic po precej visoki, sedemodstotni kuponski obrestni meri in je relativno visoko zadolžen. Lani ob polletju je kazalnik zadolženosti, ki kaže razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA, znašal 5,8. Banke praviloma mejo sprejemljive zadolženosti postavijo pri 5.

Vodstvo SIJ je sicer jeseni napovedovalo, da kazalnik konec leta 2024 ne bo višji od 5 (uradnih podatkov še ni(. Za letos in prihodnje leto pa je napovedalo hitro razdolžitev; konec letošnjega leta naj bi kazalnik znašal med 4 in 2,7, konec prihodnjega med 3,2 in 2.

Skupna vlaganja, večino bo prispeval savdski partner

V SIJ so nam včeraj popoldne pojasnili, da gre pri poslu v Savdski Arabiji za skupno podjetje s savdskim partnerjem, pri čemer bi začetno naložbo in pretežni del izgradnje proizvodnje elektro jekla, ki se uporablja za proizvodnjo ključnih delov električnih vozil, financirala Savdska Arabija. Skupina SIJ bo, kot so dodali, prispevala “predvsem znanje o najboljših razpoložljivih tehnologijah in procesih dela za proizvodnjo jekel z nizkim ogljičnim odtisom”.

Gre torej za skupno podjetje s savdskimi partnerji, naložbo pa bi financirali s posojilom Savdskega sklada za industrijski razvoj (SIDF) ter tudi nepovratnimi razvojnimi sredstvi, ki jih država namenja za strateške panoge. Pogajanja glede razmerja med partnerjema v skupnem podjetju še tečejo, zato ni jasno, kolikšen bo dejansko vložek SIJ.

Skupina sicer že danes v Savdski Arabiji in okoliških državah ustvari pet od sedem odstotkov prihodkov od prodaje, z novo naložbo pa želi nadalje krepiti prisotnost. V družbi so ob tem posebej poudarili, da “podpis memoranduma ne vpliva na delovanje družb skupine SIJ v Sloveniji”. Kot je razumeti, naložba torej ne bo zmanjšala obsega poslovanja pri nas.

Velikopotezni načrti

Kot nam je pojasnil Iztok Seljak, je SIJ-ev posel del prizadevanj slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije za geostrateško diverzifikacijo na Bližnjem vzhodu. “Savdska Arabija letno proda 800 tisoč vozil, celotna regija 2,5 milijona vozil, tako da gre za velik trg,” pravi.

Kraljevina v zadnjih letih ogromno vlaga v zeleno energijo, denimo vetrne in sončne elektrarne, hkrati pa si je – česar morda ne bi pričakovali od ene največjih globalnih proizvajalk plina in nafte – kot enega strateških ciljev zadala močno povečanje deleža električnih vozil. Trenutno jih je na njihovih cestah le nekaj tisoč, do leta 2030 pa načrtujejo proizvodnjo 500 tisoč električnih vozil letno in 30-odstotni delež električnih vozil v večjih mestih, kot je Rijad.

Napovedane so prve naložbe v proizvodnjo. Lucid, ameriški proizvajalec premijskih električnih vozil v savdski lasti, v Savdski Arabiji zdaj načrtuje tovarno s kapaciteto 150 tisoč avtomobilov letno. Korejski Hyundai je lani napovedal okoli pol milijarde evrov vredno naložbo v proizvodnjo vozil, v katero se podaja skupaj s savdijskim premoženjskim skladom. Kitajski proizvajalec elektronskih naprav Foxconn, ki izdeluje celo vrsto tehnoloških izdelkov, na primer za Apple, je z istim skladom sklenil partnerstvo, v okviru katerega načrtuje vzpostavitev proizvodnje za 150 tisoč vozil letno.

Evropa je premalo prisotna v Savdski Arabiji, s tem pa teren prepušča azijskim državam. Japonska veliko vlaga, tudi Južna Koreja, hitro se krepi Kitajska.

Iztok Seljak, koordinator misije Gremo

Hkrati pa Savdijci gradijo tudi dobaviteljsko verigo in tu je priložnost za Slovence, pravi Seljak. V Gremo ocenjujejo, da je posel s SIJ temeljna naložba, kateri bi se lahko potem pridružila še druga podjetja.

Jeklar je bil, kot pravi, le eden od kandidatov za vzpostavitev proizvodnje jekla v savdski regiji, glavni konkurent je bilo kitajsko podjetje. A SIJ je v tej niši zelo močen, pravi Seljak, med drugim je eden od le dveh proizvajalcev na svetu, ki ta jekla proizvajata tudi iz odpadne (torej reciklirane) železove rude.

Seljak doda, da Savdijci vse pogosteje iščejo poslovne partnerje iz manjših držav, ki so “neproblematične” z vidika geostrateških razmerij.

Središče industrije materialov

Naložba bo locirana v pristaniškem mestu Ras Al_Khair, ki je eno od petih mest v Savdski Arabiji s statusom posebne ekonomske cone. Gre za območja, v katerih država nudi davčno ugodnejšo obravnavo (tudi carinske olajšave) s ciljem, da se tu razvijajo strateško pomembne panoge.

“Mesto velja za središče industrije materialov in se hitro širi,” pravi Seljak, ki je Ras Al-Khair že obiskal. Prednost te lokacije sta po njegovih besedah tudi razvita infrastruktura in dobra logistična povezanost (zaradi pristanišča).

Seljak izpostavlja, da Savdska Arabija načrtuje za kar šest tisoč milijard dolarjev naložb v desetih letih, ki jih bo v glavnini financirala država oziroma njen premoženjski sklad. “Evropa je premalo prisotna v Savdski Arabiji, s tem pa teren prepušča azijskim državam. Japonska veliko vlaga, tudi Južna Koreja, hitro se krepi Kitajska,” sklene.